Včasih pride teden:
- Ko po kavču poliješ rdečo barvo. Ne rumeno kot kavč. Ne modro, ki bi se skladala z odtenkom Ivine barvice, ki je že na tem kavču. Ne. Rdečo!
- Ko se ta mičkena cele noči praska zaradi alergij. Ja, če nam že ne uspeva biti v koraku z modo, kar se tiče oblek, bomo pa vsaj z alergijami. Ker so totalno in.
- Ko ta velika stakne škrlatinko.
- In se potem zaradi spoštovanja do svoje sestrice, še ona praska celo noč.
- Če se dojenčica ravno ne praska, pa ti ob treh zjutraj rine prst v nos in oči. Če si slučajno še vedno mislil malo dremati ob tem, ko prepeva in se kotali sem in tja.
- Ko še sam fašeš angino. Ravno na dan obletnice poroke. Verjamem, da sem bila enako privlačna v komi z 39 stopinjami in nerazumljivim govorjenjem kot v opravi, ki sem jo sicer načrtovala za ta dan. Večer. Za tiste pol ure, ko punci res spita.
- Ko ti odvajanje od dojenja uspeva tako dobro, da dojenčica, ki še ne hodi, preskoči pet težkih igračastih ovir, se skobali v tvoje naročje, odpre usta in te zaljubljeno pogleda, ko samo zasluti, da se pripravlja malica. Pripravljena na maraton, majkemi!
- Ko se umazane cote nočejo same oprati in zložiti. Slovesno sem oznanila, da ne bomo kupili niti ene več. Vsak bo imel pet majic, dvoje hlače in štiri pare nogavic. Konec!
- Ko ti izpade pol zoba (moj fob, smrk, smrk).
- Ko tvoja frizura tudi v čopu in vsemi možnimi špangami, ki se še niso izgubile v stanovanju, ne zgleda več primerno za srečanje s pravim človekom.
- Ko si na dieti (zaradi modernih alergij, seveda), tvoji kolegi pa na fbju objavljajo slike pic. Da bi jim vzela tisto pico in jo zatlačila… direkt v svoja usta!
- Ko obe punci zjutraj zbudiš, nahraniš, preoblečeš, napokaš v avto, pelješ in nosiš k zdravniku in tam ugotoviš, da si naročen naslednji mesec. »Ja, se pa vidi, da ima mamica dve mali punčki, da je tako zmedena.«
- Ko gledaš skozi okno, pa ne veš, a je zunaj res megla, ali si samo ti tako utrujen, da jo vidiš.
Na kratko: teden za spokat kovčke in odfrčati na počitnice. Ali pa na kak oddelek psihiatrije.
A potem pride naslednji teden:
- Ko ugotoviš, da se da rdeč madež, ki ga prej s čiščenjem razmažeš še do druge polovice kavča, super prekriti s čisto kul odejico. Kmh… odejo! Ali raje z dvema odejama.
- Ko so rezultati diete tako dobri, da se tamičkena kakšno noč zbudi samo petkrat. Jej! Pica – in your face!
- Ko ta velika škrlatinka po treh dneh vegetiranja na kavču oživi. Precej oživi. Tako, da pripravi noro koreografijo ob Edu Sheeranu, ki jo moramo gledati 17krat zaporedoma. In potem še 214krat poslušati v avtu. Tisti komad mi je bil nekoč všeč. Bil.
- Ko ugotoviš, da je obletnica poroke čisto ta prava, ko ti mož v usta zliva kurjo juho in s tvoje glave odganja otroke.
- Ko zobozdravnica ne pade dol, ko zagleda tvoj zob. Malo poštema, pa je zob spet tam. Občutek, da si že star pa tudi.
- Ko odvajanje od dojenja prestaviš na nedoločen čas. A je kaj lepšega kot srečen dojenček, zelo srečen dojenček, ki se tiška k tebi? Bom pač dojila do njenega 14tega leta.
Verjamem, da imajo otroci terapevtske lastnosti. Stisnejo se k tebi, te močno objamejo, pa je svet takšen, kot mora biti. Tudi, če ti ob tem porinejo kak prst v nos.
Obisk psihiatra bom še malo odložila. Pa saj bi tako ali tako prišla na napačen datum.
P.s.: Za zlaganje in pranje cot ni rešitve. Me pa zdaj, ko mi je padla vročina, vleče v šoping. Samo ne vem, kako naj to razložim dragemu možu.
Foto: DARS