Projekt, zaradi počasnih državnih mlinov, že leto dni stoji na ničelni točki, očitata Delavski dom Trbovlje in mariborska Kibla Službi vlade za razvoj in evropski kohezijsko politiko.
Gre za centre kreativnih umetnosti
Ministrica Alenka Smerkolj
9,5 milijonov evrov bi že lahko razdelili med udeležence, ki svoje projekte pripravljajo že dobri dve leti, zato so poslali odprto pismo, v katerem očitajo, da zavlačujejo, najverjetneje celo z namenom, da bi postavili center kreativnih umetnosti v Ljubljani, drobtinice pa bi zmetali lokalcem.
Ravno nasprotno, je odgovorila ministrica Alenka Smerkolj, ne favorizirajo Ljubljane, ves ta regionalni del je po njenem ključen in izjemno pomemben. Kot je še dodala, ga želijo povezati v celoti.
Zakaj se dve leti ni zgodilo nič?
Na SVRK pravijo, da je naprej treba pripraviti koncept, ki pa ga nimajo. Za področje raziskovalnih umetnosti podpornega okolja v Sloveniji do sedaj ni bilo in zadeva ni bila sistemsko rešena, čeprav kar nekaj takšnih centrov že obstaja. Dve leti je minilo in “medtem skupaj z ministrstvom za kulturo skupaj delamo” pravi Smerkoljeva.
Še dolga pot do denarja
Do razpisov je še dolga pot, odgovarja ministrica, ki najprej želi razčistiti dezinformacije, ki so se po njenem pojavile v odprtem pismu. Časa je zgolj še dve leti, sicer se lahko Slovenija obriše pod nosom za teh 9,5 evropskih milijonov evrov. Da to nikakor ne bomo zamudili, še opozarja razvojna ministrica, ki je prepričana, da se bo treba povezovati in zaključi: “povezovanje nam pa v Sloveniji gre bolj slabo.”
Medtem, ko ministrica pravi, da je še dolga pot, časa dovolj, pa na drugi strani trboveljski direktor Zoran Poznič opozarja, da se čas izteka in da imajo po dveh letih stagnacije in trepljanja po rami dovolj. “Štejejo le dejanja” odločno pravi. Poznič upa, da je njihova intervencija dosegla pospešek v tej zgodbi in prevetritev.
Sicer pa v Trbovljah ne čakajo. “Mi gremo svojo pot” pravi Poznič, kjer projekte izvajajo brez te pomoči in je prepričan, da so javni zavod, ki je na tej poti prišel daleč najdlje. Kaj vse se v kratkem obeta v trboveljskem hramu kulture pa boste izvedeli na našem portalu!
Dotrajane betonske komunalne cevi so zamenjali z novimi poliestrskimi cevmi in jaški. Na posameznih odsekih so obnovili kabelsko kanalizacijo za nizko – energetsko elektro omrežje. Obnovili so vozne površine z dvoslojnim asfaltom ter posodobili javno razsvetljavo.
Celotno investicijo, vredno 400.000 evrov, je Občina Zagorje financirala iz občinskega proračuna. Izvajalec del je Gorenjska gradbena družba, ki je bila izbrana na javnem razpisu.
K ekipnem uspehu, kjer se v vsaki disciplini pomerijo plavalci, po dva iz vsake države, sta vidno vlogo odigrala tudi trboveljska plavalca Tilen in Žiga Šintler ter »naš« bivši Nejc Kos, ki sedaj plava za mariborski Branik.
Foto: bralec
Že lani so zasuli vhod v jamo, letos nadaljujejo z urejanjem zunanjega dela zavoljo t.i. industrijskega turizma. V Zasavju bo takšnih urejenih portalov preko 20 in vsi bodo urejeni enako, nam pojasni direktor.
“Lepo bi bilo, če bi to postal prostor, kjer bi se ljudje, med njimi upokojeni rudarji, sestali, sedli na klop in poklepetali,” nostalgično pove Žlak in doda, da je bil podoben projekt, ki so ga izvedli pri trboveljskem Terezija rovu zelo uspešen.
Direktor JP Komunala Radeče, Slavko Kočevar.
Večja denarna sredstva se lahko nakažejo na zgornji račun