17. 01. 2017

Izhajate iz glasbene družine?

V naši družini se je vedno vse vrtelo okoli glasbe. Že kot majhen sem si želel igrati klarinet, delal sem jezičke iz sladolednih palčk na blok flavti, ki sem jo začel igrati pri 5 letih. Pri 7 letih sem začel igrati na klarinet.

Na nižji stopnji me je učil moj stric Peter Kuder. Nadaljeval sem na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorju Dušanu Sodji, nato na Akademiji za glasbo pri profesorju Jožetu Kotarju. Trenutno sem študent magistrskega študija na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu profesorja Geralda Pachingerja, solo klarinetista Dunajskih simfonikov.

Zdaj se selite v Nemčijo.

Opravil sem avdicijo za prvi klarinet pri nürnberških simfonikih. Dva meseca bom orkestrski akademist, marca pa začnem s pravo službo. Pred nekaj dnevi sem dobil tudi e-pošto direktorja orkestra, ki mi je pisal in mi čestital za avdicijo ter me že povabil, da kot solist nastopim z orkestrom na prihodnjem novoletnem koncertu.

Zamenjali ste tudi inštrument.

Pred enim letom sem se odločil, da presedlam iz francoskega sistema klarineta na nemškega. Nemški sistem mi je omogočil, da sem lahko opravljal avdicije v Nemčiji in Avstriji, saj lahko sodeluješ na avdicijah le z nemškim sistemom. Po 15 letih igranja francoskega sistema sem čez noč spet postal začetnik. Razlika je kar precejšna … po enem letu lahko rečem, da se počutim domače tudi na tem inštrumentu.

Pred kratkim ste se vrnili iz Palestine, kaj ste počeli tam?

Mesec dni sem poučeval klarinet v Ramalli v okviru Fundacije Barenboim – Said. Fundacija omogoča otrokom glasbeno izobraževanje na področju Palestine in nadaljnji študij na novoustanovljeni akademiji Baremboim- Said v Berlinu. Do sodelovanja je prišlo na pobudo prijatelja klarinetista Aljaža Beguša, potrebovali so namreč začasno zamenjavo za učitelja.

Kako ste se znašli v učiteljski vlogi?

Nekaj tovrstnih izkušenj že imam iz Slovenije in Avstrije. Bila je odlična izkušnja, otroci so bili res motivirani in željni znanja. V zadovoljstvo je, ko vidiš napredek, ko predajaš svoje znanje mlajšim.

Kako je bilo v Palestini?

Drug svet je. Že prej so me pripravili, tako da sem vedel, kaj me čaka. Živel sem v Ramalli, ki je precej mirna. Obiskal sem tudi Jeruzalem, kjer se več dogaja, več je ljudi, turistov, vojske, … Kar precej je opustošenega, nezgrajenih stavb, smeti, ki jih mečejo kar skozi okno. Ustavi jih že hujši naliv, odtoki ne delujejo, voda je povsod, zato otrok takrat ni k pouku.

Presenečenje doživiš že na letališču v Tel Avivu, kjer vlada najvišja stopnja varnosti. Ko prideš tja, ti le pregledajo potni list, ko pa zapuščaš Palestino imaš tudi po več pogovorov z varnostno službo, pravzaprav je to bolj zaslišanje.

Veliko potujete?

V dveh letih sem bil na štirih turnejah z mladinskim orkestrom Gustav Mahler Jugendorchester in prepotoval velik del Evrope. Bili smo tudi v Abu Dhabiju, igrali smo v slavni Zlati dvorani dunajskega Musikvereina, v Concertgebouw Amsterdam, Konzerthaus Berlin, Semperoper Dresden, Palau de Musica v Barceloni … Sodelovali smo tudi na prestižnem Luzern festivalu in na BBC Proms v Royal Albert Hall v Londonu.

Sodeloval sem s svetovno priznanimi dirigenti, kot so Jonnathan Nott, Herbert Blomstedt, Philippe Jordan… Bil sem tudi član Mladinskega orkestra Evropske unije (EUYO) s katerim smo imeli koncert v Götheborgu. Sodeloval sem tudi z orkestrom Leonore in pa orkestrom Spira Mirabilis, čigar značilnost je, da igrajo brez dirigenta.

Igrate tudi na historične inštrumente.

S kolegi smo se lotili novega projekta za koncert v ciklu Carpe artem. Igrali smo na historične instrumente, na replike iz 18. stoletja, iz Mozartovega in Beethovnovega časa. Dva klarineta, dva fagota, dva horna. Zanimivo je, saj so stari inštrumenti še precej drugačni, klarinet ima le pet zaklopk, ni še prijemov za vse tone, tako da so barve, ki jih izvabljajo ti inštrumenti zelo posebni. Upam, da se bo tudi ta slog bolj uveljavil pri nas.

In kakšno glasbo poslušate v avtu?

Poslušam različno glasbo: narodno zabavno glasbo, jazz, Sinatro, Bubleja, Queene … staro kvalitetno glasbo, komerciala me ni nikoli zanimala.

Zanimivo, igrate tudi v narodno zabavnem orkestru.

Rasel sem z narodno zabavno glasbo, doma smo jo vedno poslušali. Pred dvema letoma smo ustanovili Stopar kvintet, v katerem sodelujejo trije bratje Stopar in Blaž Herman, tako da občasno oblečem tudi narodno nošo.

Kaj še počnete v prostem času?

Rad se ukvarjam s športom, kaj preberem, pogledam kakšen film, kaj zanimivega na Youtubu …, največ časa res posvetim glasbi. Vedno pa sem si znal vzeti čas tudi za družbo in zabavo.

Kaj vam je dala glasba?

Glasba je moje življenje. Kot otroku mi je glasba dala dodatna znanja, samodisciplino, odgovornost. Naučiš se delati z ljudmi v različnih komornih skupinah in orkestrih. Na vseh potovanjih in projektih sem spoznal ogromno ljudi različnih kultur in nacionalnosti. Doživel sem nekaj nepozabnih koncertov, na primer v razprodani Royal Albert Hall pred 7000 ljudmi, posebna čast je bila igrati v Musikvereinu na Dunaju …

Nagrade:

Škerjančeva nagrada Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
Prešernova nagrada Akademije za glasbo Ljubljana
1. nagrada na Državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije – 2010 in 2013
2. nagrada na Mednarodnem tekmovanju ”Georghe Dima” v Romuniji
2. nagrada na Mednarodnem tekmovanju ”Citta di Carlino” v Italiji
1. nagrada veliki laureat na tekmovanju mladih pihalcev – EMONA
2. nagrada na Mednarodnem tekmovanju ”Anton Eberst” v Srbiji