16. 03. 2016

V Zagorju je izjemno naraslo število tistih, ki neupravičeno parkirajo na mestih za invalide. Lani je predstavljalo kar 61 % vseh kršitev mirujočega prometa.

Sledi pogosto parkiranje na prehodih za pešce in pločnikih. Največ, 35 % prekrškov na področju mirujočega prometa je bilo lani storjenih na Cesti zmage, sledijo Cesta 9. avgusta, Levstikova ulica, Cesta Borisa Kidriča, Izlake, Kisovec in Ulica talcev, je zapisano v Oceni izvajanja Občinskega programa varnosti v občini Zagorje, ki so ga pripravili na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Zasavje.

Lansko leto so redarji izvedli skupno 114 ukrepov, od tega 87 ukrepov zoper mirujoči promet. Redarji so izdali tudi 18 odredb za zapuščena vozila, ki so jih kršitelji odstranili sami. Znesek izrečenih glob je bil 3.005 evrov, od tega je bilo plačanih 2.725 evrov glob.

Nevaren prehod za pešce pri Sparu

Najbolj prometno obremenjeno področje je po podatkih Policijske postaje Zagorje regionalna cesta na relaciji most čez Savo – Zagorje – Izlake – Trojane. Najbolj kritične lokacije so križišče pri Sparu v Zagorju, v naselju Izlake pri osnovni šoli in križišče pri trgovini Tuš.

Najbolj obremenjen in nevaren odsek za pešce je odsek regionalne ceste od Polšine do Hrastnika pri Trojanah (vrh klanca), kar je v precejšnji meri sanirano z izgradnjo pločnika do avtobusnega postajališča. Nevaren je tudi prehod za pešce pri trgovini Spar zaradi križišč in slabe osvetljenosti.

15 % več prometnih nesreč

Po podatkih Policijske postaje Zagorje se je lani pripetilo 15 % več prometnih nesreč v primerjavi z letom poprej, in sicer 82. Tudi ena s smrtnim izidom in 5 s hudo telesno poškodbo. V naselju se je zgodilo 55 nesreč, izven naselja pa 27.

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost. Poseben problem so po ugotovitvah policije so alkoholizirani vozniki in večkratni kršitelji. Največkrat vozniki preveč pritisnejo na plin v Zagorju, na Izlakah in v Orehovici.

Največ tatvin zagrešijo socialno ogroženi

Zagorski policisti so lani obravnavali 241 kriminalnih pojavov, leto pred tem 345. Obravnavali so 13 kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Največ, 176 kaznivih dejanj je bilo zoper premoženje, od tega 72 tatvin in 19 velikih tatvin. »Storilci premoženjskih kaznivih dejanj so v večini socialno ogrožene osebe, zaradi večje socialne stiske in brezposelnosti ter tudi osebe v tranzitu. V določeni meri štejejo med te tudi uživalci prepovedanih drog, ki z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobivajo materialna sredstva, potrebna za nakup prepovedanih drog,« navajajo na Policijski postaji Zagorje.

Policisti so v letu 2015 obravnavali 214 kršitev s področja javnega reda ali 25 odstotkov manj, kot leto pred tem. Veliko je ugotovljenih kršitev določb zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, in sicer 19, kršitev določb zakona o javnih zbiranjih je bilo lani 11, kršitev določb zakona o osebni izkaznici pa 23.

V Hrastniku zbirajo predloge za podelitev letošnjih občinskih priznanj najuspešnejšim in najzaslužnejšim posameznikom ter civilnim in pravnim osebam.

Komisija za odlikovanja in priznanja pri občinskem svetu občine Hrastnik, ki jo vodi Franjo Krsnik, bo izbrala med predlogi, prispelimi do petka, 15. aprila. Priznanja bodo nagrajencem podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku.

Naziv 'častni občan' se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Hrastnik v državi ali na mednarodnem področju. Častni občan prejme umetniško izdelano listino ter  denarno nagrado v višini treh povprečnih neto plač v RS v preteklem letu.

V zadnjih 10 letih podelili le dve najvišji priznanji

 "V zadnjih 10 letih je občina Hrastnik podelila dve priznanji za naziv častni občan, in sicer v letu 2006  je priznanje prejel Peter Kauzer ml. – za uspehe na športnem področju, in leta 2011, ko je častna občanka postala dr. Martina Orožen – za uspešno delo na področju slovenskega jezikoslovja," so pojasnili na občini Hrastnik.

Lani brez zlatega priznanja

Lani je komisija izmed 10 prispelih predlogov bronasto priznanje podelila Srečku Klenovšku, Cvetki Železnik in Viktoriji Matekelj. Srebrno priznanje je prejela Gasilska zveza Hrastnik, zlatega priznanja in naziva častni občan pa lani niso podelili, ker niso prejeli nobenega ustreznega predloga.

Zlato priznanje občine se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke. Denarna nagrada je v višini dveh in pol povprečnih neto plač v RS v preteklem letu. 

Srebrno priznanje se podeljuje za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. Nagrajenec prejme denarno nagrado v višini dveh povprečnih neto plač v RS v preteklem letu. Bronasto priznanje pa se podeljuje za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. Nagrajenec prejme denarno nagrado v višini ene povprečne neto plače v RS v preteklem letu.

Na informacije o poteku del na regionalki v Trbovlje smo čakali vse od ponedeljka dopoldan. 

Na Direkciji RS za infrastrukturo so nam kratko odgovorili, da dela potekajo v skladu z napovedmi, to pomeni, da se trenutno izvaja zaščita brežine. Iz fotografij pa je razvidno, da so na cesti delavci že postavili robnike.

Hodnika za pešce ne bo

»Vzpostavitev polovične zapore ali hodnika za pešce ne bo možna, to pomeni, da območje ostaja gradbišče do dokončanja del. Cesta bo odprta za promet, ko bodo zaključena vsa dela na cesti, to je konec marca,« pojasnjujejo na DRSI.

Semafor bi poslabšal situacijo

Na DRSI so razložili tudi, zakaj na obvozni cesti čez Slačnik niso postavili obljubljenega začasnega semaforja: »Pri preučitvi prometnega toka na lokaciji je bilo ugotovljeno, da bi postavitev semaforja poslabšala prometno varnost in pretočnost prometa, saj je med semaforji več priključkov.«

O poteku del po podoru na regionalni cesti na občini ne govorijo z mediji. Medtem pa se objave o poteku del vrstijo na zasebnem profilu trboveljske županje.

Odgovori na medijska vprašanja skopi

Imate kakšne informacije o semaforju čez Bevško? Kako potekajo dela? Kdaj je predviden rok zaključka del in še nekaj podobnih vprašanj smo poslali na trboveljsko občino že pred slabim tednom. A odgovor kratek: “Semaforja tudi ni bilo. Za ostalo se obrnite na DRSI, oni so pristojni za dajanje informacij v zvezi s tem.”

Županja raje objavlja na zasebnem profilu

Dva dni po naših poizvedovanjih pa županja Jasna Gabrič na svojem Facebook profilu objavi tale zapis: “Tudi ta vikend na kratko: napredujemo. Zgoraj se pripravlja teren. Spodaj bosta obe liniji mrež dokončani tekom tega tedna. Za pomoč je bila nameščena se ena dodatna žičnica. Ob cesti so že robniki. Rok je do konca meseca. Fantje delajo tudi, ko pade tema. lp” in zraven navrže še nekaj fotografij.

Sanacija skalnega podora bo končana do konca marca. Jutri se bodo začela dela na cestni infrastrukturi.

Dela sanacije skalnega podora potekajo nemoteno in skladno s časovnim načrtom, so zapisali na občini Trbovlje. Delavci so izvajali dela tudi v treh izmenah, tako da se bosta danes lahko namestili dve spodnji mreži, v dolžini 40 metrov.  S tem bo zagotovljena takšna stopnja varnosti, da se bodo lahko od jutri dalje istočasno izvajala dela tako na brežini kot na cesti.

Jutri se začnejo dela na cestni infrastrukturi

Jutri bodo po podatkih občine Trbovlje tako stekla dela na cestni infrastrukturi, kot so dokončanje komunalnih vodov, odvodnjavanja, dokončanje izdelave robnikov in tudi asfaltiranje. V kolikor ne bi bilo kakšnih izjemnih vremenskih pogojev, bo cesta odprta za promet konec meseca marca.

Bralka nas je opozorila, da je danes dopoldan opazila policijski helikopter, ki je preletaval Zasavje.

Policijski helikopter preletava Zasavje zaradi iskalne akcije od 5. marca pogrešanega 18-letnega Ljubljančana Klemna Jakliča, so razložili na Policijski upravi Ljubljana.

Iskali tudi v Ljubljanici

Za njim so se izgubile vse sledi, očividci pa so povedali, da so v Ljubljanici opazili moškega, ki naj bi poskušal izplavati, nato pa ga je voda odnesla. Po več iskalnih akcijah, v katerih so pomagali tudi njegovi znanci in prijatelji, so ga prejšnji teden neuspešno iskali tudi potapljači v Ljubljanici.

Klemen je visok okoli 180 centimetrov in je bolj suhe postave. Nazadnje je bil oblečen v črno bundo, modre jeans hlače, temno sivo jopico z oranžnimi črtami znamke Adidas, obut pa je bil v črne športne copate.