Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik pripravlja v četrtek, 5. novembra, ob 17.30 igralno – ustvarjalno urico "Izdelajmo ptičjo hišico".
V mesecu novembru so dnevi že precej hladni in dnevi kratki. Ptice selivke so že zapustile naše kraje. Za ptice, ki ostanejo, poskrbimo ljudje. Otroci bodo na ustvarjalnici iz kartona in odpadne embalaže izdelali ptičje hišice, da ptice, ko zunaj zapade sneg, ne bodo lačne. Vabimo otroke in starše, da se nam pridružijo pri izdelavi.
Martin Ocepek, je 27-letni maratonec iz Kandrš, vasi na robu zagorske občine. S tekom se ukvarja osem let, resneje pa je začel trenirati pred dobrimi štirimi leti. Je član Športnega društva Izlake in Atletskega kluba Domžale. V povprečju preteče kar 100 kilometrov na teden.
Tek mu predstavlja protiutež mentalno napornemu, pretežno sedečemu delu, saj se kot doktor kemijskih znanosti ukvarja z razvojem naprednih barv v podjetju Helios. Maratonov se udeležuje, ker ima v sebi tudi nekaj tekmovalnosti, pravi Ocepek. Poleg tega pa mu postavljanje osebnih rekordov služi kot dodatna motivacija med najnapornejšimi treningi in mu predstavlja tisti jeziček na tehtnici, ki ga prepriča, da se v hladnem, deževnem, sneženem vremenu kljub utrujenosti odpravi na trening.
Julija je imel reprezentančni nastop na Univerzijadi v Južni Koreji. Avgusta letos je na Teku po zagorski dolini, tako kot prejšnja leta, postal najhitrejši Zagorjan. Na lanskem državnem prvenstvu v maratonu je dosegel 3. mesto. Konec septembra je s časom 2:35:14 na maratonu v Berlinu izboljšal osebni in klubski rekord, na oktobrskem Ljubljanskem maratonu pa je ljubljanske ulice pretekel kot šesti Slovenec s časom 2:38:14 ter dosegel absolutno 19. mesto.
Ocepkove priprave in tempiranje forme za Berlinski in Ljubljanski maraton so potekale vse od aprilskega maratonskega nastopa v Linzu. Te so zajemale vsakodnevni tekaški trening in trikrat tedensko vaje za koordinacijo in moč. Treninge mu piše uveljavljeni atletski trener in bivši vrhunski atlet Romeo Živko, s katerim odlično sodelujeta že nekaj let.
Za pošto na Dolu pri Hrastniku iščejo pogodbenega partnerja. Rok za oddajo vlog se je iztekel konec oktobra.
Na Pošti Slovenije nam je Megi Jarc pojasnila, da je postopek zbiranja ponudb še v teku. Od 29. oktobra, to je bil namreč zadnji dan za oddajo ponudbe, na pošti še vedno zbirajo vloge. Zato nam informacij o številu prejetih ali neprejetih ponudb ne morejo posredovati.
Cvetličarna Lobelija se za opravljanje poštnih storitev ni odločila, v trgovini Kmetijske zadruge Laško prodajalke niso vedele, ali so se prijavili ali ne, pristojnih do danes nismo uspeli priklicati. Se je pa na razpis prijavila podjetnica Mojca Tojnko, lastnica Frizerskega in negovalnega salona Moni tik ob sedanji dolski pošti. Kljub prijavi pa se, vsaj pod pogoji, ki jih slovenska pošta pogodbenikom nudi, za prevzem ne bo odločila, je danes povedala za naš portal.
"Pod takšnimi pogoji, kot jih trenutno ponujajo, se niti slučajno ne bom odločila za prevzem poštnih storitev" je odločno dejala. Tojnkova je pojasnila, da bi v prvem planu morala vložiti 1.500 evrov, prevzeti veliko odgovornost glede denarnih transkacij, poštnih pošiljk, dobila pa bi bore malo. Pošta bi ji sicer plačala okoli 300 evrov mesečno in 10 do 20 odstotkov od prometa, a tega je na Dolu zelo malo, poleg tega določenih storitev, tistih najdražjih, sploh ne bi imela v ponudbi. Pošta ne ponuja niti dovolj, da bi koga polovično zaposlila, ni pa prav da bi dodatno delo občutile njene dosedanje stranke. Poštne storitve je uspešna podjetnica za Dolane pripravljena prevzeti, če bi Pošta pogoje bistveno spremenila, še doda.
Podobno je ugotovil tudi podjetnik, ki je prevzel eno izmed petih zasavskih pošt, ki delujejo s pogodbeniki. »Če bi na začetku vedeli, kakšna bo situacija, pogodbe ne bi podpisali,« pravi pogodbenik, ki želi ostati neimenovan. V Zasavju sicer imamo pet pošt, ki jih upravljajo pogodbeniki, in sicer na Trojanah, v Polšniku, v Čemšeniku, na Podkumu ter na Dobovcu. »Krajani so zadovoljni, saj so obdržali pošto, a v naši poslovalnici nimamo možnosti vseh storitev, npr. pošiljanja telegrama, prav tako nam konkurirajo večje poštne poslovalnice, ki nižajo provizije,« je nezadovoljen naš vir.
Če ne bo prevzemnika, sledi zaprtje pošte? VEČ TUKAJ
Trboveljski policisti so pri kontroli prometa včeraj, okrog 9.40 ustavili voznika, za katerega se je izkazalo, da so mu že pred tem začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Policisti so mu zato zasegli osebni avtomobil in proti njemu podali obdolžilni predlog na sodišče.
Preko dneva na so mostu čez Savo obravnavali prometno nesrečo 2. kategorije, v kateri sta bili udeleženi osebni vozili Suzuki Swift in Ford Fiesta. Vzrok za nesrečo je bila vožnja na prekratki varnostni razdalji. Materialne škode je za okoli 600 evrov, tri osebe pa so utrpele lahke telesne poškodbe. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.
Zagorski policisti so okrog 18. ure v Podvinah posredovali pri kršitvi javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Kršitelju so izdali plačilni nalog.
Zaradi napake na električnem omrežju so brez električne energije (9.50) ostali prebivalci v Turju, Kopitniku, Gorah, na Marnem in v delu Dola Pri Hrastniku.
Nadzornik Elektro Ljubljana, enota Hrastnik Franc Popošek je povedal, da še ne vedo, zakaj je prišlo do okvare na omrežju. Napako še iščejo in jo bodo skušali čimprej odpraviti.
10.25: Elektrika vzpostavljena. Kot nam je povedal Popošek je šlo za napako na stikalu, ki so ga popravili in elektriko naj bi že dobila nazaj vsa gospodinjstva.
Takojšnja reakcija, pogum in srce na pravem mestu. Kombinacija, ki se je izkazala v najtežjih razmerah.
Stanovalci Opekarne, ki jih je na povsem običajen torkov večer pretresla eksplozija, so izjemno hvaležni za pomoč vsem gasilcem in reševalcem. Jasno in glasno pa so nas opomnili, da je šlo v prvi vrsti za junaka, ki se nista izpostavljala, sta pa odnesla velik del reševanja v prvih kritičnih sekundah po dogodku.
Jan Ostrožnik in Ečo Marin sta hvalevredna občana, se v en glas strinjajo prebivalci Opekarne 20. »V trenutku poka sem bil ravno na balkonu in sploh nisem razmišljal. Takoj sem se oblekel in stekel ven« opiše svojo zgodbo Jan, ki najprej sploh ni vedel, v katerem vhodu se je zgodila nesreča, a je sklepal po razbitem steklu, nato pa videl še uničena vhodna vrata.
Sprva je pohitel po bloku in odpiral stanovanja ter pomagal starejšim, da so zapustili stavbo. »Čisto na vrhu se je celo zgodilo, da starejše gospe nisem mogel spraviti ven, zato sem jo odpeljal v drugo, bolj varno stanovanje.«
Kmalu sta se junaka Jan in Ečo znašla skupaj. Ečo je podrl vrata stanovanja, kjer se je eksplozija zgodila in vstopila sta v zadimljeno in goreče stanovanje. »Grozno je bilo, ko sva vstopila. Tudi na plinski bombi je še vedno gorel ogenj« nadaljuje Jan. Našla sta poškodovanega starejšega moškega, ki je sedel ob jeklenki. Zaprla sta bombo, odprla vsa vrata in okna, ki še niso bila razbita ter ugasnila luči. Ečo je z gasilnikom pričel gašenje, kmalu zatem sta že zaslišala gasilske sirene in gasilci so prihiteli v stanovanje.
»Nikoli ne bom pozabil, kako grozno je bilo videti. Razdejanje, odprta uničena vrata v celotnem bloku, polno razbitin, kosov pohištva …« se spominja Jan, ki šele sedaj počasi dojema, kako in kaj se je vse odvijalo. Zagotovo pa nesreče ne bodo pozabili tudi ostali prebivalci Opekarne in bližnje okolice, ki jih je dogodek močno pretresel. V lepem spominu pa jim bosta vsekakor ostala požrtvovalna Trboveljčana.
»Lepo od vas bi bilo,da objavite ključna 2 človeka, soseda, ki sta z hitro akcijo in požrtvovalnostjo začela z gašenjem še pred prihodom gasilcev!!! pohvaljena sta bila tudi s strani gasilcev!!« je eden od naših bralcev napisal v komentar. Spet drugi nam je poslal: »lahko bi tudi pohvalili soseda, ki sta vse pogasila in rešila več življenj.« In še več je bilo takšnih, ki so nam pisali, nas klicali naj vendarle pohvalimo in izpostavimo junaka, ki sta v prvih trenutkih reagirala najbolje kot sta znala.
Prvi gasilec, ki je vstopil v stanovanje je bil Srečko Kerin. Zaradi dima in vpitja so ga morali usmerjati do stanovanja. Takoj po vstopu je poklical reševalce, ko pa je nameraval zapreti jeklenko je ugotovil, da je to že nekdo storil. »Svaka jima čast!« je dejal ponosen na sokrajana, ki sta naredila dve najpomembnejši stvari – zaprla jeklenko in ugasnila luči. In še dodal, kako neverjetna je moč zmesi zraka in plina, ki je povzročila razdejanje.
Ečo in Jan se na fotografijah v medijih ne želita pojavljati, zato smo upoštevali njuno željo in uporabili le simbolične fotografije.
SORODNI ČLANKI:
Snemanje filma z močno zasavsko tematiko se bo v Hrastniku pričelo že čez dva tedna. Trenutno iščejo igralce, pristne Zasavce, tudi nekaj rudarjev. Te zanima?
V petek, 6. novembra, med 14 in 16. uro bo v gostinskem prostoru Društva upokojencev Trbovlje potekala druga avdicija za statiranje in igranje v celovečernem filmu Rudar. Iščejo moške in ženske, stare od 20 do 60 let.
»Potrebujemo okoli 70 do 80 statistov z vlogami, me drugim nekaj rudarjev, delavskih ljudi. Film bomo od 18. novembra do 5. decembra snemali v Hrastniku, zato bodo izbrani govorili v narečju,« je razložil prokurist družbe Nukleus film d.o.o. Miha Knific. Na prvi avdiciji, ki je potekala konec oktobra, so že izbrali okrog 30 ljudi, zato pričakujejo dober odziv tudi na jutrišnji avdiciji.
Film temelji na resnični zgodbi rudarja Mehmedalije Alića, opisani v knjigi Nihče. Scenaristka in režiserka srhljive drame Rudar, ki nastaja v produkciji Nukleus filma, je Hanna A. W. Slak. »Zgodba govori o slovenskem problemu skozi oči tujca, priseljenca, ki ga tematika vznemirja na drug način kot domačine. Glavni igralec je že izbran, to je Leon Lučev,« je povedal Knific.
Alija, družinski oče in izkušen rudar bošnjaškega porekla s težko preteklostjo, tik pred počitnicami dobi novo delovno nalogo; raziskati davno zaprt rov zapuščenega rudnika. Ko se loti dela, pride na sled dokazom o pobojih civilistov po koncu druge svetovne vojne. Žena in otroci odidejo na počitnice brez njega, rudniška uprava mu grozi z odpovedjo, oblasti z odvzemom državljanstva, toda Alija ne more odnehati, dokler se ne dokoplje do resnice in lastne odrešitve.
Srhljivo dramo Rudar naj bi začeli predvajati prihodnjo jesen.
Foto: A.Gulič
