V Zagorju tečejo zaključna dela ob revitalizaciji mestnega jedra, v neposredni bližini pa propada športni objekt Partizan. Na občini pravijo, da vanj ne morejo vlagati, saj je v lasti Športne unije.
O propadanju športnega objekta Partizan smo že poročali. Je pa od našega zadnjega poročanja občina Zagorje lastniku objekta, Športni uniji Slovenije (ŠUS) ponudila, da v okviru revitalizacije mestnega jedra s pomočjo evropskih sredstev obnovijo tudi igrišče poleg objekta Partizan. Za to obnovo pa bi morali občina in ŠUS skleniti pogodbo o petletnem najemu igrišča, a »žal do tega dogovora ni prišlo,« je razočaran župan Matjaž Švagan.
S strani Športne unije je občina nazadnje dobila ponudbo za desetletni brezplačni najem, v zameno pa bi morala občina investirati v tekoča vzdrževalna in tudi druga investicijska dela. Pri Športni uniji največjo težavo, da ne pride do dogovora vidijo v tem, »da želimo dati objekt v najem skupaj z igriščem,« pojasnjuje predsednica Športne unije Leni Fafangel, česar pa si po njenih besedah občina ne želi.
Čigav Partizan po izteku najema?
Pri ŠUS tudi ne vedo, kako bi bilo po desetih letih urejeno lastništvo Partizana, če bi do najema prišlo. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi v tem primeru lastništvo v celoti ali pa vsaj delno prenesli na občino, glede na to, da bi ta v objekt deset let vlaga, je Fafanglova odgovorila, da nameravajo te pravne zadeve reševati v nadaljevanju.
Občina in Športna unija povsem drugačni zgodbi. Kdo se spreneveda?
Švagan pravi, da so ŠUS-u ponudili tudi, da naj predlagajo ceno za celoten odkup objekta in igrišča. "Njihov odgovor je bil jasen, da ŠUS ne prodaja objektov, ampak jih ima dolgoročno namen obdržati." Drugače pa zgodbo glede prodaje objekta pojasnjujejo na ŠUS, kjer pravijo, da so občini ponudili, da jim objekt in igrišče prodajo, a se občina z nakupom ni strinjala.
Ker bi bila sanacija objekta najbrž precej draga, je ena od možnosti tudi njegova rušitev in širitev igrišča ter izgradnja parkirišč. A tudi za to bosta mogli občina in ŠUS doseči dogovor.
Avtor: SK
Delavci so spregovorili. Ugotovilo se je, da delavcem migrantom niso kršene le pravice iz delovnega razmerja (neizplačane plače, nadure, regres), temveč so bili nastanjeni v objektu brez električne energije, ogrevanja in tople vode, pojasni Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije.
