12. 08. 2015

In celo eden največjih v Evropi bo stal v Športnem parku Rudar v Trbovljah.

Že sedaj Rudar dnevno obišče preko 300 obiskovalcev, tako rekreativcev kot aktivnih športnikov. Po vzpostavitvi novega fitnesa na prostem pričakujejo še več obiska.

Pol Fundacija, pol Zavod

Trboveljskemu Zavodu za šport je uspelo pridobiti nepovratna sredstva Fundacije za šport, ki bo prispevala polovico investicije. Celoten znesek, ki ga bodo za temelje, naprave in ograjo odšteli bo znašal okoli 35 do 40 tisoč evrov, drugo polovico pa bo pokril sam Zavod za šport.

Fitnes na prostem odprt že v sredini septembra

Z deli bodo pričeli že v sredini avgusta, nam pojasni direktor Zavoda Edvard Bravec in v enem mesecu zaključili investicijo. Zato lahko otvoritev največjega Street workout v Sloveniji in enega največjih v Evropi , kot ponosno oznani Bravec, pričakujemo že v sredini septembra.

Fitnes se bo raztezal na 650 kvadratnih metrih, vključeval dobrih 20 naprav ter visoko mrežo, ki bo preprečevala, da bi igre z žogo bile moteče za vadeče na omenjenih napravah.

Na napravah QR kode

Vse naprave bodo opremljene s sodobnimi QR kodami, ki bodo obiskovalcem preko pametnih naprav ponudile pisna in video navodila vadb za posamezno napravo. Navodila bodo pripravljena posebej za moške, ženske in tudi za otroke, ki jih v trboveljskem fitnesu na prostem čaka kar nekaj zanje primernih vadb.

Fitnes bo odprt tako kot je odprt športni park, torej od 6. do 22. ure, med vikendom od 6. do 13. ure. Izkušnja nekaterih krajev v Sloveniji, kjer so uničevali naprave, je Trboveljčane izučila. Tudi zato je bila izbira lokacije za fitnes prav Rudar.

Saj ne, da nižanja niso pričakovali. So. Že v prvih mesecih leta. Nikakor pa niso pričakovali, da bodo kar sredi meseca dobili preklic starih pogodb in v roke nove, ki veljajo že pred dvema tednoma.

Je prejšnji stavek malce nenavaden? Res je, tudi nam ni šlo v račun, kako lahko delodajalec oziroma v tem primeru likvidacijski upravitelj sklepa in prekinja pogodbe za nazaj.

Razburjeni termaši so se nas obrnili že v sredini julija, češ da za nazaj pa že ne gre spreminjati in podpisovati pogodb. Pa so se nato obrnili na sindikat, na upravitelja, na HSE in smo počakali. Že skoraj mesec dni je mimo, zadeva pa še vedno v zraku.

Delavci še niso podpisali pogodbe, plačo dobili že po novem

Nekateri zaposleni so že podpisali pogodbe, nekateri še ne, pa bodo avgusta že dobili plačilo po novi pogodbi,  ki jo niso še niti videli, niti podpisali. Julij in avgust sta namreč meseca dopustov, kar dobro ve tudi likvidacijski upravitelj Luka Podjed, ki je pripravil pogodbe, jih odposlal in se odpravil na dopust.

Konec julija smo mu pisali in dobili le povratnico, da je do 10. avgusta odsoten. Tudi do danes, ko naj bi, sodeč po sporočilu, že bil v pisarni od njega odgovora ni.  

Sindikalist Jani Urbajs je upal, da se bodo stvari rešile interno. A, ker se o zadevi že govori daleč naokrog, je informacije podal tudi nam. Razočaran je, saj ima občutek, da delajo le 'korake nazaj'. Z upraviteljem so dobro sodelovali, pojasni, tokrat pa je nad njegovimi odločitvami presenečen. Najbolj ga je zmotilo to, da je Podjed obljubil, da bodo odločitve sprejemali skupaj. Storil pa je na 'vrat na nos' brez kakršnegakoli posvetovanja in vključevanja delavcev.

Obupani delavci so skupaj zbrali pravna mnenja, prikimal jim je tudi HSE, pojasnjuje Urbajs, ki v drugi polovici avgusta pričakuje srečanje s prvim možem HSE Blažem Košorokom.

Je pogodbo mogoče sklepati za nazaj?

Odvetnik Sašo Ostrožnik nam je glede na skope informacije, ki smo jih podali, tako počez pojasnil: »Če bi pogodbo pripravljal jaz, bi bila ta veljavna ob dejanskem podpisu, v pogodbo pa bi zapisal, da se le ta uporablja že z začetkom meseca.« Kar je v primeru, da se obe stranki strinjata nekaj običajnega.

Je v igri celo kaznivo dejanje?

Torej, če delodajalec in delavec podpišeta pogodbo npr. 17. 7. , ta pa je datirana s 1.7. in tudi veljavna s 1.7.. Gre torej za kaznivo dejanje ponarejanja listin? Nataša Pučko iz PU Ljubljana pravi, da v konkretnem primeru ne more potrditi, da bi šlo za kaznivo dejanje, saj so za ugotavljanje suma kaznivega dejanja »pomembne vse okoliščine podpisa pogodbe (npr. s kakšnim namenom je bila listina sestavljena, kakšna je vsebina oziroma, kaj pogodba ureja, na kakšen način ter kako učinkuje pogodba oziroma kakšne obveznosti ali pravice se priznavajo in za katero obdobje …). Šele ob preučitvi konkretnega primera z vsemi podatki, bi se policija lahko opredelila do tega, ali obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.«

Pismo z napisom `Davčni zakoni v Republiki Sloveniji´ naj bi pošiljali na razne naslove in zahtevali odkupnino slabih 10 evrov.

Ne sprejemajte pošte z odkupnino, ki je niste naročili. 

Prek družabnih omrežij in elektronske pošte kroži verižno pismo podjetja Karizma plus d.o.o. iz Trbovelj. Podjetje naj bi po pošti pošiljalo kuverte modre barve, na kateri je napis `Davčni zakoni v Republiki Sloveniji´. Za pismo je potrebno plačati odkupnino v znesku 9,67 evrov, so zapisali v opozorilo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Na tržnem inšpektoratu menijo, da je nekdo dal v kroženje staro opozorilo iz leta 2009. Takrat je omenjeno podjetje namreč imelo takšno prakso, vendar je po posredovanju in ukrepanju Tržnega inšpektorat RS s tem prenehalo. Danes podjetje Karizma plus d.o.o. ne obstaja več.

Cena za pošiljko se je 'pocenila'

Leta 2009 je podjetje Karizma plus d.o.o. pošiljajo pisma z odkupnino 10,77 evra, v pismu pa se je nahajala koda za dostop do spletnih strani te iste družbe in račun za dostopno kodo (9,67 evra), ki pa je prejemniki pisma niso naročili.

Kot so pojasnili na tržnem inšpektoratu je šlo takrat za pošiljanje podjetjem in samostojnim podjetnikom. V trboveljski družbi so opravili inšpekcijski pregled, kjer so poleg preverjanja ustrezne statusne ureditve družbe za opravljanje dejavnosti, preverili ravnanje družbe v zvezi s pošiljanjem pisemskih pošiljk. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je družba podatke o pravnih subjektih pridobila iz javno dostopne baze podatkov in sicer iz Poslovnega registra Slovenije. S plačilom kode pa so 'naivneži' dobili še dostop do vseh davčnih zakonov v Sloveniji, kar pa ni bilo nič drugega kot preusmeritev na spletno stran Ministrstva za finance.

Družba je tistim, ki so zahtevali vračilo denarja, sicer tega vrnila. Inšpektorat je ugotovil, da je šlo za nelojalno konkurenco, poleg tega je družba računala dostop do spletnih strani, ki so brezplačne. Zaradi storjenega prekrška je inšpektorat družbi ter odgovorni osebi izdal plačilni nalog.