Saj ne, da nižanja niso pričakovali. So. Že v prvih mesecih leta. Nikakor pa niso pričakovali, da bodo kar sredi meseca dobili preklic starih pogodb in v roke nove, ki veljajo že pred dvema tednoma.
Je prejšnji stavek malce nenavaden? Res je, tudi nam ni šlo v račun, kako lahko delodajalec oziroma v tem primeru likvidacijski upravitelj sklepa in prekinja pogodbe za nazaj.
Razburjeni termaši so se nas obrnili že v sredini julija, češ da za nazaj pa že ne gre spreminjati in podpisovati pogodb. Pa so se nato obrnili na sindikat, na upravitelja, na HSE in smo počakali. Že skoraj mesec dni je mimo, zadeva pa še vedno v zraku.
Delavci še niso podpisali pogodbe, plačo dobili že po novem
Nekateri zaposleni so že podpisali pogodbe, nekateri še ne, pa bodo avgusta že dobili plačilo po novi pogodbi, ki jo niso še niti videli, niti podpisali. Julij in avgust sta namreč meseca dopustov, kar dobro ve tudi likvidacijski upravitelj Luka Podjed, ki je pripravil pogodbe, jih odposlal in se odpravil na dopust.
Konec julija smo mu pisali in dobili le povratnico, da je do 10. avgusta odsoten. Tudi do danes, ko naj bi, sodeč po sporočilu, že bil v pisarni od njega odgovora ni.
Sindikalist Jani Urbajs je upal, da se bodo stvari rešile interno. A, ker se o zadevi že govori daleč naokrog, je informacije podal tudi nam. Razočaran je, saj ima občutek, da delajo le 'korake nazaj'. Z upraviteljem so dobro sodelovali, pojasni, tokrat pa je nad njegovimi odločitvami presenečen. Najbolj ga je zmotilo to, da je Podjed obljubil, da bodo odločitve sprejemali skupaj. Storil pa je na 'vrat na nos' brez kakršnegakoli posvetovanja in vključevanja delavcev.
Obupani delavci so skupaj zbrali pravna mnenja, prikimal jim je tudi HSE, pojasnjuje Urbajs, ki v drugi polovici avgusta pričakuje srečanje s prvim možem HSE Blažem Košorokom.
Je pogodbo mogoče sklepati za nazaj?
Odvetnik Sašo Ostrožnik nam je glede na skope informacije, ki smo jih podali, tako počez pojasnil: »Če bi pogodbo pripravljal jaz, bi bila ta veljavna ob dejanskem podpisu, v pogodbo pa bi zapisal, da se le ta uporablja že z začetkom meseca.« Kar je v primeru, da se obe stranki strinjata nekaj običajnega.
Je v igri celo kaznivo dejanje?
Torej, če delodajalec in delavec podpišeta pogodbo npr. 17. 7. , ta pa je datirana s 1.7. in tudi veljavna s 1.7.. Gre torej za kaznivo dejanje ponarejanja listin? Nataša Pučko iz PU Ljubljana pravi, da v konkretnem primeru ne more potrditi, da bi šlo za kaznivo dejanje, saj so za ugotavljanje suma kaznivega dejanja »pomembne vse okoliščine podpisa pogodbe (npr. s kakšnim namenom je bila listina sestavljena, kakšna je vsebina oziroma, kaj pogodba ureja, na kakšen način ter kako učinkuje pogodba oziroma kakšne obveznosti ali pravice se priznavajo in za katero obdobje …). Šele ob preučitvi konkretnega primera z vsemi podatki, bi se policija lahko opredelila do tega, ali obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.«
