Kako nevarne so strele, so včeraj s prve roke doživeli v Gorah nad Hrastnikom.
Nekaj minut pred osmo zvečer so bili na regijskem centru v Trbovljah obveščeni, da je strela zanetila dve smreki. Na kraj so prihiteli gasilci PGD Dol pri Hrastniku in najbližji gasilci PGD Turje. Požar so pogasili, posledice in udar strele pa lahko vidite na spodnjih fotografijah.
Foto: TP
Dolgove bodo odpisovale vse tri občine, šole in vrtci. V Zasavju tudi vsa tri komunalna podjetja. Poglejmo kaj Sporazum, ki so ga v ponedeljek izglasovali poslanci, pomeni za naše lokalno okolje …
Na trboveljski občini so vrtcem, šolam že poslali dopise s prošnjo, da pripravijo izpise terjatev, ki so zapadle za več kot 12 mesecev, kot navaja sporazum. V vsakem primeru pa mora predlog za odpis podati dolžnik na obrazcu, ki bo 
dostopen na spletni strani MDDSZ.
Ocene, koliko dolga bo odpisala občina Trbovlje nimajo, bodo pa »po pripravi analitičnih izpisov pregledali terjatve in opredelili postopek, ter se dogovorili za maksimalni znesek odpusta obveznosti«.
K sporazumu je pristopila tudi trboveljska komunala, kjer natančnih ocen po besedah direktorja Milana Žnidaršiča še ni, v avgustu bodo ponovno pregledali vse terjatve in izdelali kriterije za višino odpisa, v septembru pa pričeli z individualno obravnavo posameznih vlog. »Glede na to, da gre za terjatve stare več kot eno leto in da gre za omejeno skupino naših kupcev, ocenjujemo, da bomo odpisali od 10 – 15.000,00 €.«
Finančna uprava RS bo upravičencem odpisovala zneske do 50 evrov, denimo denarne kazni za prometne prekrške ali znesek dohodnine. Država, podjetja in občine se bodo o tem, koliko dolga bodo odpisale posamezniku, lahko odločile same.
Tako kot sosednje, je tudi zagorska občina pozvala šole, vrtce ter Komunalo in Stanovanjsko podjetje, da do konca meseca posredujejo seznam posameznih vrst terjatev, ki so potencialno primerne za odpust dolga, nam je pojasnila Blanka Šmit in dodala: »Seveda pa bo to le ocena, saj morajo biti za odpust dolga izpolnjeni še drugi pogoji kot so: podpis sporazuma, obstoj izvršilnega naslova ali verodostojne listine, upravičenost dolžnika, določitev maksimalnega zneska odpusta dolga…«.
Zagorska komunala ima podpisano Pogodbo za poslovno sodelovanje z družbo, ki zanje s pisnimi opomini izvaja izterjavo-poplačilo dolga. Družbi so bile v izterjavo dane terjatve starejše od enega leta (terjatve iz leta 2013), torej tiste, katere bi lahko izterjali na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. »Ker navedena izterjava trenutno še poteka, nimamo končnih podatkov, koliko dolga naj bi odpisali našim dolžnikom in tudi ne koliko bi bilo takih prosilcev« je pojasnila Mira Kerin iz podjetja Komunala Zagorje.
Do odpisa dolgov je kritičen direktor Stanovanjskega podjetja Zagorje Gregor Brinjevec, ki je prepričan, da gre le za »bonbonček politike, ki ne ve, kaj bi v tem segmentu počela«. Da že tako ali tako imajo velike težave z osebnimi stečaji in so dobavitelji in izvajalci tisti, ki izgubljajo veliko. Toliko bolj za jezo pa je v malem mestu to, ker se vsi poznajo in se srečujejo, nadaljuje Brinjevec – posamezniki delajo na črno, na drugi strani pa dobijo odpis obveznosti.
Gospodarske družbe imajo diskrecijsko pravico, da se same odločijo, ali bodo pristopile k sporazumu pojasnjujejo na občini Hrastnik, kjer že imajo podatke s šol in vrtcev. Osnovna šola NHR beleži 119 dolžnikov, skupni dolg pa znaša 12.000 evrov (dolgovi od 7 do 1.154 evrov na dolžnika). V hrastniškem vrtcu je dolga manj in manj tudi dolžnikov, teh je 22, skupaj pa dolgujejo za 4.560 evrov.
Koliko dolgov bodo odpisali, bo župan Miran Jerič v odločitev prepustil občinskim svetnikom po poteku roka za vložitev vlog, ko bo znano tudi, kdo izpolnjuje vse pogoje za odpis. »V zvezi z izvajanjem zakona je kar nekaj odprtih vprašanj, zato smo na ministrstvo posredovali vprašanja in čakamo odgovore« še doda Jerič v želji, da bi pravočasno razčistili odprte dileme.
V Hrastniku bo k sporazumu pristopilo Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik, kjer za komunalne storitve beležijo dobrih 36.000 evrov dolga s strani 166 dolžnikov in 700 evrov dolga za stroške upravljanja stanovanj, kar dolguje 9 posameznikov. O višini odpisa se bodo odločali po prejemu vlog.
Posameznikom od odpisa ne bo treba plačati dohodnine, upniki pa ne bodo imeli dodatnih obveznosti zaradi odpisa. Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov. Odpisovali bodo dolgove, ki so konec lanskega leta zapadli za več kot eno leto.
Letos se je odpravil na 15.000 kilometrov dolgo pot s kolesom. Iz Trbovelj v Jugovzhodno Azijo, kjer bo njegov končni cilj Tajska. Kdaj točno se vrne, še ne ve, kaj vse si bo ogledal tudi še ne. Marko Kolenc je 33-letni Trboveljčan, ki, kot pravi, je slab kolesar. Kako torej večmesečno popotovanje s kolesom? Preprosto. Kolo je edino prevozno sredstvo, ki mu omogoča neposreden odnos z okoljem.
Maja je začel pot iz Trbovelj preko držav bivše Jugoslavije proti Turčiji, čez Armenijo, Iran, planiral pot čez Pakistan, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in končal naj bi na Tajskem. V sredini tega tedna je prispel v Teheran, včeraj pa je pot nadaljeval. Zaradi varnostnih razlogov Pakistana ne bo prepotoval, danes nadaljuje proti Mashadu in čez puščavo Turkmenistana Kitajski naproti.
Kako, da si se odločil za popotniško kolesarjenje? Je bilo to združitev dveh strasti?
Težko bi rekel, da je bila to združitev dveh strasti, saj samega sebe vidim kot slabega kolesarja v klasičnem pomenu besede. Že od dijaških let pa so me zanimala popotovanja, najprej z vlakom in avtobusom, kasneje s kolesom. Prvič sem potoval s kolesom pred približno 8 leti, čisto po naključju. Postalo mi je všeč in iz dvotedenskih tur, so postale večmesečne poti.
Zagotovo so poti finančno obremenjujoče, sploh ker si tako dolgo odsoten. Kako zmoreš?
Popotovanje samo je na tak način lahko zelo poceni, vendar skupen strošek popotovanja, z opremo, letalskimi vozovnicami in vizami nanese mnogo več kot sam strošek življenja na kolesu. To je seveda problem, moja popotovanja so brezno, v katerem se znajde velik del mojih prihrankov.
Tokrat si na približno 8 mesecev dolgi poti. Kako si izbereš traso?
Kar se tiče planiranja svojih poti bi rekel, niti nisem pretirano dobro pripravljen, ko odidem od doma. Naredim si grob plan poti preden odrinem, ostalo sproti. Moja letošnja trasa je pač kolesarjenje po poteh svilene ceste, nekaj kar sem začel pred dvema letoma.
Kje prespiš?
Veliko večino časa kar v mojem šotoru, v mestih spim v hostlih ali poceni hotelih, včasih pri domačinih.
Potuješ menda sam, si kdaj tudi osamljen?
Seveda pogrešam družino in prijatelje, drugače pa mi družbe niti ne manjka. Na poti srečam veliko popotnikov in včasih kolesarim tudi v skupini. Moja zavestna odločitev je, da kolesarim sam. Menim, da če človeka resnično zanima popotovanje samo, potem je to najboljši način.
Koliko ur na dan kolesariš?
Cisto odvisno od dneva, terena in mojega psihofizičnega počutja, ponavadi pa moj števec konec dneva kaze 7-8 ur vožnje.
Imaš v tem času tudi ‘dopust’, se kje za kakšen dan, dva ustaviš raziskuješ. Ali kolesariš čisto vsak dan?
Seveda si vzamem tudi čas za oddih, včasih sicer ne toliko kot bi si moral … ‘Proste’ dneve preživljam v večjih mestih in ta čas porabim za druženje, raziskovanje mesta in seveda pridobivanje vizumov za nadaljnjo pot.
Kaj menijo ljudje, ki jih srečaš na poti o tvojem popotovanju?
Takšen način popotovanja ljudje, ki jih srečam sprejemajo zelo pozitivno, verjetno je najbolj pogosto zastavljeno vprašanje : »Zakaj hudiča ti je tega treba?« Včasih se to vprašam tudi sam (smeh).
Je pogled na nove dežele drugačen kot iz avtomobila ali drugih prevoznih sredstev?
Ni več nobene distance med tabo in okolico, kar je lahko precej neizprosno, vendar lepo.
Kdaj te lahko spet pričakujemo v Trbovljah?
V osnovi sem imel namen popotovati do konca leta, kdaj dejansko pridem pa ne vem niti sam.
Veliko sveta si že spoznal, kako takšen popotnik gleda na Zasavje?
To je moj rojstni kraj in kot tak v mojem spominu vedno ostaja na posebnem mestu.
Foto: osebni arhiv Marka Kolenca
Med 14. in 22. julijem je Mladinski center Zagorje gostil prvo mednarodno mladinsko izmenjavo- “Healthy’n’wealthy”. Tako za organizatorje kot tudi za večje število udeležencev izmenjave je bila izkušnja neprecenljiva.
Udeleženci, stari med 18 in 30 let, so v Zasavju preživeli izjemen teden, kjer so spoznavali zdrav način življenja ter med seboj delili izkušnje in znanja.
Vodja izmenjave, Urška Pavlovič (prostovoljka Mladinskega centra Zagorje), je o sami ideji izmenjave povedala: »Ko se mi je porodila ideja o projektu Healthy’n’wealthy, sem bila v procesu spreminjanja svoje miselnosti o zdravju, načinu prehranjevanja, nasploh o zdravem slogu življenja. Veliko sem brala, poslušala, gledala, opazovala, spreminjala dieto… Po vsem tem sem se vsekakor počutila neprimerljivo bolje. Ugotovila sem, da je skrb za svoje zdravje nedokončan proces, ki ga vseskozi spremlja sledenje principom zdravega načina življenja, prehranjevanja, gibanja. To idejo sem želela deliti tudi z mladimi iz tujine.«
V sklopu mednarodne izmenjave v Zagorju so udeleženci pripravili tudi dva javna dogodka- Igre brez meja (17. julija) ter Open mic (20. julija), aktivnosti celotne izmenjave pa so bile sicer namenjene ozaveščanju ter deljenju izkušenj in znanj o zdravem načinu življenja. Kaj vse so udeleženci ustvarjali tekom izmenjave, lahko preverite na tej povezavi.
In na kaj najprej pomislijo mladi Škoti, Poljaki, Hrvati, Ciprčani in Slovenci, ko slišijo besedno zvezo »Healthy’n’wealthy«?
Kiriakos s Cipra: »Živeti zdravo, jesti zdravo in delovati zdravo.«
Hubert s Poljske: » Harmonija med mojimi mislimi in telesom.«
Adriana s Hrvaške: »Biti aktiven in skrbeti zase.«
Tina iz Slovenije: »Kombinacija zdravega načina življenja in vsakdanjih navad.«
Dan s Škotske: »Bistvo življenja.«
Vir: McZos
