20. 07. 2015

Dobre novice prihajajo zopet iz hrastniške steklarne. Dobiček glede na lani povečali za 19 odstotkov. Obetajo se investicije in nove zaposlitve.

Sanacija je zaključena, je že pred časom dejal generalni direktor Andrej Božič. Kazalci v poslovanju glažarjev gredo strmo navzgor, kar je v času krize in po tem, ko je pred leti že kazalo, da steklarne v Zasavju sploh ne bo več, izjemno spodbudno.

6,5 mio evrov dobička

Prihodki od prodaje so v prvem polletju letošnjega leta znašali 28,9 milijonov evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa 6,5 milijona evrov, torej kar 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti poslovni izid ob prvem polletju se je, v primerjavi z letom poprej, povečal za dobrih 30 odstotkov in je znašal 4,2 milijona evrov.

K dobrim poslovnim rezultatom Steklarne Hrastnik sta prispevala povečanje proizvodnih kapacitet luksuznih steklenic po zaključeni investiciji lani ter nadaljnja širitev nabora izdelkov z višjo dodano vrednostjo, s katero so dosegli 3 odstotno povišanje povprečne prodajne cene na kilogram stekla v primerjavi z lanskim letom, svoje rezultate pojasnjujejo v steklarni.

Stekleničke za parfume

Steklarna Hrastnik letos nadaljuje z investicijami v krepitev proizvodnje luksuznih, specialnih steklenic in proizvodnje namiznega programa z višjo dodano vrednostjo. Kot že omenjeno naj bi cenejšo, proizvodnjo nižjega ranga preselili, v Sloveniji pa še bolj intenzivno delali na tehnično zahtevni proizvodnji.

Hrastničani bodo povečali kapacitete namiznega in embalažnega stekla. Letos nov dekorirni stroj, celovita prenova dekorirnice, nov stroj za proizvodnjo miniaturnih in parfumskih steklenic in avtomatsko kontrolno linijo ter zmogljivejši stroj v enoti embalažnega stekla.  

»S spremembami povečujemo tehnično opremljenost, zmogljivost, fleksibilnost in donosnost naše proizvodnje, ker proizvodnjo v Sloveniji usmerjamo v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo višjega kakovostnega razreda. Segment proizvodnje, na katerem nismo več konkurenčni, pa načrtujemo preseliti s stroji v državo, kjer bomo dosegali nižje stroške proizvodnje. Na ta način bomo še dodatno izpopolnili našo ponudbo obstoječim kupcem in pridobivali nove kupce.« je predstavil razloge za naložbe v proizvodnjo, ki bodo v letu 2015 znašale 7 milijonov evrov, ter nadaljnjo internacionalizacijo poslovanja, Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

V Hrastniku še letos najmanj 15 novih 'glažarjev'

Spremembe pa obetajo tudi nove zaposlitve in že v letošnjem letu naj bi v Hrastniku zaposlili najmanj 15 novih sodelavcev, zaposlovanje pa se lahko pričakuje tudi še v prihodnjem letu, izvemo, saj bodo iz naslova upokojitev in povečanih kapacitet potrebovali več kadra.

Občine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija ter Radeče, lastnice Ceroza, bodo, zaradi nove finančne konstrukcije v Cerozu prihranile skupno 1,34 milijona evrov. In kaj bodo s tem denarjem, ki je že bil rezerviran v proračunih?

Skupni znesek iz 3,5 na 1,3 milijona

V Cerozu so se lotili ponovnih izračunov ter z analizo stroškov prepričali državo, da je spremenila tehnološki del same proizvodnje, ki ima spremembe osnovane v izdanih dovoljenjih glede emisij v zrak in vodo, nam je dolgo zgodbo strnil Vili Petrič, direktor Ceroza. Drugi del, ki je vplival na manjše stroške pa je nizka kupna moč prebivalcev naših občin, nadaljuje Petrič. Obenem se je zmanjšalo prebivalstvo in posledično je manj odhodkov od odloženih odpadkov. Da ne gre za podatke kar počez, še doda direktor, saj so se predstavniki ministrstva prepričali tudi na terenu.

Največ bodo prihranili v Trbovljah

Kot največja družbenica z 28,31 odstotnim lastniškim deležom, bi največ investirala trboveljska občina, tako bo sedaj tudi največji prihranek v Trbovljah. Za Ceroz so po besedah Kristjana Dolinška rezervirali dobrih 470.000 evrov, ki pa so jih z junijskim rebalansom proračuna že prerazporedili na druge investicije, predvsem na investicijo nadaljevanja izgradnje nadomestnega vročevodnega omrežja. Njihov znesek se od tistega v tabeli razlikuje, saj so ga v proračun vključili lansko jesen, medtem pa so se številke še nekajkrat spreminjale.

V Zagorju bodo na ta račun na boljšem za okoli 350.000 evrov, ki jih bodo namenili za izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave.

vir: Občina Hrastnik

V hrastniškem proračunu namenjena sredstva za omenjeni projekt, dobrih 200.000 evrov, bodo prerazporedili s rebalansom proračuna, ki je predviden konec meseca septembra. Po besedah župana Mirana Jeriča bo denar razporejen na področja, ki so bila ob sprejemanju proračuna 'prikrajšana', zaradi manjše povprečnine, na drugi strani pa zaradi zmanjšanja razpoložljivih lastnih virov za potrebna investicijska vlaganja in projekte. »Predlog rebalansa bo usmerjen v pripravo večjih razvojno pomembnih projektov na področju gospodarske, komunalne in izobraževalne  infrastrukture« zaključi Jerič.