Torek, 19. maj ob 10. uri
Otvoritev razstave slikarskih del Ane Pošebal.
udeleženka programa Regionalnega centra za razvoj – Podjetno v svet podjetništva HRT, ga. Ana Pošebal je stopila na samostojno pot in pripravila svojo razstavo umetniških del.
Vljudno vabljeni v torek 19. maja 2015 ob 10.00 uri na otvoritev razstave slikarskih del, Ane Pošebal v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.
Razstava bo postavljena na ogled vse do 26.05.2015.
Vljudno vabljeni na otvoritev!
Do kje pa je dovoljeno? Cesta ‘čez hrib’ ni le ena, ampak je poti kar nekaj. In, če boste uporabili tisto, kjer je vožnja prepovedana, pripravite 160 evrov.
Nešteto vprašanj, na policijo pa smo posredovali ti dve – ali je dovoljen promet do strelišča in ali se avtomobili lahko vozijo čez hrib v smeri proti Retju in do Prapretnega. Pred dobrim tednom tam namreč ni bilo nobene table, ki bi vožnjo prepovedovala.
Odgovor policije je precej ohlapen: ‘Promet je dovoljen pod pogoji, kot jih določa postavljena prometna signalizacija in udeleženci v cestnem prometu jo morajo upoštevati.‘
Pa smo spet tam, kjer smo bili. So pa policisti, zaradi našega poizvedovanja ponovno preverili signalizacijo in nam potrdili, da je povsem ustrezna.
Zakon o pravilih cestnega prometa določa globo za neupoštevanje prometne signalizacije v višini 160 evrov.
V prejšnjem prispevku Čez hrib so že in še bodo pisali kazni, smo navedli število kazni, ki so jih voznikom izdali policisti za vožnjo po industrijski cesti. Trboveljski policisti pa niso kar takoj pisali kazni, pravijo, ob začetku zapore na državni cesti so kršitelje zgolj opozarjali.
Nujno potrebna ali temeljita prenova več kot 80 let stare šole ali pa gradnja nove – o tem se strinjajo praktično vsi. Kaj pa medtem?
Starši, ki svoje otroke dnevno vozijo v šolo so nas opozorili na celo vrsto pomanjkljivosti, ki niso povezane s prenove, temveč zgolj osnovno vzdrževanje. Zato smo se odpravili v šolo …
Zakaj ni okoli šole ali na igrišču košev za smeti, smo vprašali pomočnico ravnateljice Belindo Ladiha, ki nas je peljala na ogled šole. Dejala je, da je eden sicer bil na notranjem dvorišču, a so ga uničili. Koš še vedno je, čeprav zanj očitno ne vedo – v kakšnem stanju pa je le ta, lahko vidite na sliki desno. Ravnateljica Marina Kmet meni, da je košev v sami šoli povsem dovolj, bodo pa kljub temu zunaj namestili še dva nova koša.
Starše moti neurejena okolica šole, ki je sicer najverjetneje povezana tudi z dotrajano fasado, odpadajočim ometom in uničenimi okni. Glede maha, trave in smeti pa ravnateljica Kmetova pravi takole: ‘Na to vprašanje bi lažje odgovorila, če bi imela konkretne primere, ko se staršem zdi, da je okolica neurejena. Zagotovo se najde tu in tam kakšen papirček, vsak ponedeljek imamo precej težav, da počistimo nesnago, ki nam jo naredijo med vikendom predvsem pri stopnišču na dvorišču, kjer se pogosto tudi urinira.’ Mah je možno izkoreniniti le z uporabo agresivnih in nevarnih snovi, je pojasnila. Stanje se je po besedah Kmetove v zadnjem obdobju izboljšalo. (Na fotografiji levo trava pred vhodom v šolo, ki raste iz asfalta)
V spodnjem nadstropju je ob našem obisku od skupaj treh stranišč eno bilo nedostopno, zaklenjeno, drugo se sploh ni dalo zapreti, kaj šele zakleniti in tretje edino, ki se je vsaj zaprlo, a ne zaklenilo z izjemno razrahljano kljuko, potrebno le privijanja z izvijačem. ‘Zadeva je bila sanirana že naslednji dan po obisku’ nam je zagotovila ravnateljica in se opravičila z dejstvom, da se na šoli z več kot 200 učenci dogajajo tudi okvare.
Na problematiko vrat v stranišču smo bili v uredništvu s strani staršev obveščeni pred prvomajskimi počitnicami, dva tedna pred našim obiskom šole, kako je s stranišči smo preverili tudi včeraj in vrata naj bi bila v okvari še vedno.
Na šoli so nam sicer zagotovili, da je bilo pohištvo na hodniku izrecno kupljeno za otroke nižje stopnje in je narejeno po standardih. Določene starše pa moti višina, češ da njihovi otroci ne sežejo do kaveljčkov da bi obesili jakno, kaj šele da bi kaj spravili na polico nad kaveljčki. Da so kaveljčki previsoko so ocenile že učiteljice, zato jih je hišnik že pred časom menda prestavil nižje. Po oceni učiteljic so kaveljčki sedaj na pravi višini, čeprav smo bili tudi sami priča, kako manjši otroci prosijo odrasle naj jim iz zgornje police podajo stvari. Smo pa dobili obljubo ravnateljice, da bo hišnik kaveljčke prestavil še nižje.
Pod stopnicami ima dolska šola ‘skrivni prostor’. Kaj je tam notri nam ni znala povedati pomočnica Belinda, ki že deset let vodi podružnično šolo. Na vprašanje, kaj je v tem prostoru je postregla z vprašanjem, zakaj je to sploh pomembno. Kmetova nam je nato po elektronski pošti pojasnila, da gre za prostor, kjer hranijo pripomočke, kosilnico in, da pomočnica tja še ni stopila. ‘Od sedaj naprej (op.a. pomočnica ravnateljice) resnično pozna vsak kotiček Podružnične šole Dol’ je še zapisala.
Po pregledu šole so strokovnjaki gradbenega področja sklenili, da obstaja možnost, da se stara šola prenovi in v njej zagotovi potrebne standarde. A to še ne pomeni, da novogradnja ni več v igri. Župan Miran Jerič nam je povedal, da bodo do jeseni pripravili projekta za obe možnosti, nato pa se sestali s starši, predstavniki šole, občinskim svetom in seveda tudi ministrstvom. Zaupal nam je, da bodo projekti vključevali tudi časovno obdobje obeh opcij in pa, kako bo s poukom, predvsem v primeru adaptacije obstoječe. Pomočnica Belinda Ladiha je dejala, da na Dolu praktično ni prostora, kjer bi imel vsaj del učencev pouk, edina možnost bi bil dvoizmenski pouk v Hrastniku, pa še to se po dosedanjih izračunih nikakor ne izzide. Sama sicer odločno navija za obnovitev obstoječe šole.
Ocena novogradnje znaša okoli 3 milijone evrov, podatkov za adaptacijo stare šole še ni.
Pred časom se je veliko govorilo tudi osamosvojitvi podružnične šole, ene največjih v Sloveniji. Razlog naj bi bil ta, da se ureja le šola v Hrastniku, Dol se zapostavlja.
Včeraj čez dan so trboveljski policisti obravnavali tatvino, poškodovanje tuje stvari in še eno prometno nesrečo, kjer k sreči nihče ni bil poškodovan.
Jabolko spora – okoljevarstveno dovoljenje trboveljskega Lafarga je znova v postopku pridobivanja.
Kratki in jedrnati so v cementarni, kjer smo izvedeli, da so dopolnitve vloge pripravili v roku, podrobnosti same vloge pa Andrej Sopotnik iz Lafarge Cementa ne komentira.
Konec aprila je Lafarge Cement dopolnil vlogo za izdajo OVD za napravo, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Arsu so predložili Program meritev in obratovalnega monitoringa emisij snovi v zraku iz proizvodnje klinkerja in cementa v trboveljskem podjetju ter strokovna pojasnila izrazov, kot so premog antracit, antracitni prah, petrolkoks in petrolkoksov prah.
Francoska korporacije je vlogi pripela še pravno mnenje ter poročilo o vplivih na okolje. Dokumenti dopolnitve vloge še niso pregledani, nam je zaupala Verica Vogrinčič iz okoljske agencije.
Temeljitega branja dokumentov se je lotil tudi Uroš Macerl, prvi mož Ekokroga, ki je v začetku maja prosil za vpogled v spis. Lafarge, po besedah Macerla, stranke v postopku, želi obratovati bolj kot ne pod lanskimi pogoji. Torej s 1250 ton klinkerja na dan in z uporabo petrolkoksa. Družba s pravnim mnenjem negira tudi sodbo upravnega sodišča, je še pojasnil.
O pristnosti dopolnitev k vlogi Macerl dvomi: 'Prirejali so že mnogokrat, zato sem skeptičen' je odločno dejal in pojasnil, da bo zahteval vso dokumentacijo in meritve, na katere se sklicujejo.
V trboveljski proizvodnji cementa bo po reorganizaciji ostalo 23 ljudi. Družba je dosegla dogovor s predstavniki delavcev in pripravili so program razreševanja presečnih delavcev, ki je bil potrjen tudi s strani Zavoda za zaposlovanje, nam je pojasnila Sopotnik in dodal da se izvajanje prične v začetku junija, aktivnosti pa bodo potekale v več fazah.
V Sloveniji je Lafarge Cement marca zaposloval še 85 oseb.
Torek, 19. maj 2015 ob 18.30
Kako do službe: Tamara Guzelj, predstavitev knjige
