05. 05. 2015

Znan obraz iz zasavskih dolin je tudi lepotica Sabina Remar, ki se je v svet mode in glamurja zapisala kot manekenka in model. A njeno delo ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled. Stopite z nami v zakulisje blišča in spoznajte prizemljeno dekle, trboveljskih korenin.

Kot pravi, ji je bila modna pot namenjena.  Nekoč je sanjarila, da bi postala astronavtka, danes pa si želi, da bi lahko združila študijsko znanje in modne izkušnje. Poleg sladkorčkov ji je neusmiljeni medijski svet postregel tudi z lažmi in s solzami, a to so zgolj sledi, zaradi katerih je postala močnejša. Nasmeh iz naslovnice nosi še vedno isto ime in srce …

'Astronavtka bom!'

Sabina, kar nekaj let je minilo od tedaj, ko si kot majhna deklica tekala po blokovskem naselju in se igrala s svojimi prijatelji. O čem si takrat sanjarila, kaj si si želela, da bi nekoč postala?

Že kot majhna deklica sem sanjarila o tem, da bi postala astronavtka. Menim, da je bila ta želja takrat precej popularna med mladimi. Kasneje pa me je čedalje bolj privlačila psihologija. Zaradi spleta okoliščin, se ta želja ni nikoli uresničila, sem pa trenutno osebni psiholog marsikateri prijateljici. (smeh)

Prvič si na modno pisto zakorakala na mamino željo, ki je v svoji deklici prepoznala potencial. Kako si doživela svojo prvo modno izkušnjo?

Prvič sem se pobliže srečala z modo oziroma stala pred modnim fotografom pri svojih 16 letih, ko sem se uvrstila med top 10 finalistk na izboru za Miss smrklje. Spominjam se svojih prvih nerodnosti in neprepričanosti vase, vzporedno pa naivne prepuščenosti razpletu dogodkov in čedalje večjemu zadovoljstvu ob vsakem še tako majhnem uspehu. Seveda pa je bil ob vsem tem prisoten tudi strah ob spoznavanju meni neznanega sveta oziroma okolja, v katerem sem se počutila zelo majhno in nepomembno.

Pa so ti prvi modni koraki, ki jih opisuješ, vplivali na kasnejše odločitve? Kdaj je manekenstvo postalo del tvojih sanj?

Že ob prvem bližnjem srečanju z modnim svetom, sem začutila, da se moja pot v manekenstvu ne bo ustavila na tej začetni točki. In tako je tudi bilo. Res pa je, da se je vse zgodilo samo po sebi, brez kakršnihkoli pritiskov in prevelikih pričakovanj. V vsako novo izkušnjo sem vložila vso svojo energijo, po vse večji želji se izkazati in presenetiti.

'Modna pot mi je bila namenjena'

Kaj meniš, s čim bi se danes ukvarjala, če pred leti ne bi stopila skozi vrata v svet modne industrije?

Verjamem v usodo, zato lahko rečem, da mi je bila modna pot namenjena. Slej ali prej bi me življenje popeljalo v modni svet. Kot pa sem že omenila, mi je blizu psihologija in po vsej verjetnosti bi se ukvarjala s to vedo.

Danes si ena izmed najbolj znanih obrazov v slovenskem svetu mode. Je bila pot do osvojenih lovorik težka?

Moram priznati, da je bila pot do osvojenih lovorik oziroma lent zelo spontana in nepričakovana. Lahko rečem, da mi je bilo to namenjeno, zapisano, kajti nikoli nisem imela močne želje po spoznavanju modnega sveta, tako kot naprimer druga dekleta, ki so živela le za ta cilj.

Seveda pa je bilo v profesionalnih manekenskih vodah kasneje precej drugače. To je področje, kjer sem se dejansko želela dokazati in vedno dati od sebe svoj maksimum, kljub temu, da je bilo včasih zelo težko, naporno in daleč stran od svoje družine.

'Nisem se spremenila …'

Slava v življenje prinaša tudi spremembe na zasebnem področju. Bi rekla, da se je odnos znancev in prijateljev spremenil?

Sama nikoli ne rečem, da je to slava. Moje delo, ki ga z največjim veseljem opravljam, je pač takšne narave, na očeh javnosti. In ni nič bolj cenjeno kot kakršnokoli drugo delo. Posledično se tudi sama obnašam temu primerno in lahko trdim, da sem ostala še vedno tista Sabina, takšna kot je bila pred manekensko kariero. Posledično se tudi krog prijateljev ni kaj dosti spremenil. Je zelo ozek, vendar pristen.

Katera modna zgodba ti bo najbolj ostala v spominu in na kateri dosežek si najbolj ponosna?

Veliko je zgodb in dosežkov, na katere sem zelo ponosna in kateri mi bodo zavedno ostali v spominu. Lahko izpostavim Miss Universe v Equadorju in prečudovite mesece, ki sem jih preživela v Istanbulu. Zelo ponosna pa sem tudi na Mercedes-Benz Fashion Week v Los Angelesu, kjer sem sodelovala na modni reviji Christiana Audigierja.

'Ni tako lahko, kot je videti'

Tvoje delo ne poteka po ustaljenem urniku. Služiš na različnih projektih, tudi v tujini. Kljub številnim prednostim,  pa to področje ne gre jemati tako zlahka. Ne prinaša namreč stalne finančne varnosti, nenehno moraš slediti morebitnim priložnostim za nove projekte, kajne?

Se popolnoma strinjam. Ni tako lahko, kot je videti. So določeni meseci v letu, ko je mogoče zaslužiti veliko, so pa meseci, ko enostavno ni dela, t.i. mrtva sezona. Zato je potrebno konstantno biti na preži, v ritmu, hoditi na castinge in iskati nove priložnosti tudi takrat, ko je povpraševanje manjše.

Je v tujini lažje? V Turčiji so nad teboj navdušeni – te tam vedno čaka priložnost za delo?

V tujini je absolutno težje. Obstaja sicer precej večji trg in posledično tudi več priložnosti, ampak moramo vedeti, da je zato tudi konkurenca neprimerno večja, tako v kvantitativnem kot tudi v kvalitativnem smislu.

V Turčiji sem se zelo dobro zapisala, ne samo zaradi dela temveč tudi zaradi samega odnosa do ljudi in njihove kulture. Zato si upam trditi, da me bodo Turki vedno sprejeli z odprtimi rokami.

Blišč, laži in solze

Svet blišča in glamurja pa ima tudi svoje temne plati. Si se kdaj znašla v situaciji, zaradi katere bi 'zlati plašč' najrajši obesila na kljuko in se odpravila v iskanje povsem novih poslovnih priložnosti?

Biti na očeh javnosti ni vedno sladko. Predvsem na začetku svoje medijske poti, sem se znašla v situacijah, ki so me razžalostile oziroma potrle. Mediji marsikaj pišejo, vse prevečkrat tudi neresnico, samo zaradi cilja, da se časopis proda. Ni prijetno prebrati nekaj o sebi, kar je popolna izmišljotina, vse prevečkrat v negativnem smislu. Z leti sem pridobila trdo kožo, zato se sedaj takim rečem le nasmejem in grem naprej.

Kaj te poleg mode še navdušuje?

Moda je le segment, v katerem sem trenutno najboljša in se počutim domače ter samozavestno. Obstaja pa še mnogo drugih stvari, ki so mi blizu, od organizacije in vodenja dogodkov, poučevanja, psihologije, potovanj in še bi lahko naštevala.

Foto: F.A. BOBO d.o.o.

'Nekoč, se bom vrnila v Trbovlje …'

Med nizanjem kariernih uspehov si pridno študirala. Nameravaš v prihodnosti zdužiti znanje in izkušnje? Kakšno službo bi si želela opravljati?

O tem veliko razmišljam. Lahko se zgodi, da bom v prihodnosti počela nekaj popolnoma drugačnega. A mi je ob tej misli vedno žal, da bi svoje modno znanje postavila v kot in ga ne izkoristila. Zato si želim te svoje izkušnje in znanje združiti v neko celoto oziroma delo, ki bo na kakršenkoli način povezano tudi z modo.

Kaj pa ljubezen?

Kot pravijo, brez ljubezni se ne da živeti. (smeh)

Kako gledaš na življenje v Trbovljah in na številno brezposelnost, ki vlada tudi nad mladim, sposobnim in izobraženim kadrom?

Situacija je nadvse žalostna in zaskrbljujoča. Vse bolj opažam in spoznavam ljudi, ki prihajajo iz Trbovelj oziroma nasplošno iz Zasavja, kateri so zelo uspešni, vendar delujejo izven svojega domačega okolja. Dejstvo je, da iz Zasavja prihaja odlično izobražen in sposoben kader, vendar so možnosti na tem geografskem področju zelo omejene. Posledično vse več mladih odhaja ven iz tega okolja, rezultat pa je staranje prebivalstva in vidna stagnacija razvoja v Zasavju. Velikokrat razmišljam, kako oziroma na kakšen način bi lahko sama pripomogla k boljšemu življenju v Trbovljah in z gotovostjo lahko trdim, da se bom v prihodnosti vrnila in prispevala svoj delež k večji blaginji tudi v svojem rojstnem kraju.

Avtor: Vesna Meško

Kaj pa se dogaja s pevko Ajdo Ivšek?