13. 04. 2015

Povabili smo se k komandirju trboveljske policijske postaje Alešu Oberčkalu, ki je mesto zasedel lani avgusta. Trboveljčan je s policijskim delom pričel leta 1998 na postaji v Litiji, nadaljeval v Hrastniku, Domžalah in nato še v Zagorju. Zasavsko okolje pozna zelo dobro, saj tu živi že od rojstva.

Sicer družinski človek, z dvema otrokoma in razumevajočo partnerko, ki ga podpira v policijskem poklicu. Sprostitev poišče v naravi in na svežem zraku, najraje kar na lokalnem hribovju.

Na vprašanje, kaj počne, ko ni policist, Aleš privleče na dan misel ‘enkrat policist, vedno policist’.

Ob tem se je potrebno zavedati, da ni posameznika, ki bi zmogel biti policist vseh 24 ur, saj bi te takšno ravnanje psihično popolnoma izčrpalo. Če sodim po osebnih izkušnjah, potrebuješ kar nekaj časa, da si sprva sam priznaš, da je to lahko le enosmerna cesta, ki se nikdar ne konča dobro. Na drugi strani tudi ljudje večkrat pozabijo, da ti pripada prosti čas, za kar je tudi potrebno vložiti kar nekaj dobre volje in prijaznih pojasnil. Če želim dobro opravljati poklic, mi za ostale stvari ne ostane veliko časa.

Policijska postaja Trbovlje trenutno premore 34 zaposlenih. Od tega je 28 pooblaščenih uradnih oseb, kar je 83-odstotna zasedenost delovnih mest.

Morajo vaši policisti delati statistiko – drži rek, da na začetku meseca napišeš dovolj kazni in imaš potem v drugi polovici ‘mir pred šefom’?
Tu bom zelo kratek. Menim, da si vsak policist zasluži šefa, ki ne ugotavlja le število napisanih kazni, temveč zagotavlja dobro organizacijsko klimo. Dobro opravljeno policijsko delo je namreč veliko več kot »pisanje kazni«, zato se z omenjenim rekom nikakor ne morem strinjati.

Je v Trbovljah kritična cestna točka, odsek?
Z velikim zadovoljstvom ugotavljam ugodno varnostno sliko na področju varnosti cestnega prometa. Leto 2014 je namreč že drugo zapored, ko nismo obravnavali prometne nesreče s smrtnim izidom, prav tako smo beležili padec hudo telesno poškodovanih udeležencev prometne nesreče. Morda trenutno ne bi izpostavljal kritičnega odseka, seveda pa se je potrebno zavedati, da največji pretok motornih vozil beležimo na glavni cesti II. reda št. 108 (glavna cesta za Savo) in regionalni cesti skozi naselje Trbovlje, ki se nadaljuje v smeri savinjske doline preko Podmeje (regionalna cesta II. reda št. 427).

Na mestu komandirja se bom proti takšnim odklonskim ravnanjem (govorice o podkupovanju, op.a.) vedno boril, enako odločno pa se bom zoperstavil vsakršni neutemeljeni diskreditaciji policista in posledično krnitvi integritete.

Morda le zlonamerne govorice, pa vendar, kaj bi rekli na to, da so določeni trboveljski policisti podkupljeni?
Govorice o podkupljivosti so vedno prisotne in se v večini primerov pojavljajo z namenom diskreditacije dela policistov. Kljub temu se z vsako informacijo soočimo in ravnamo skladno s Pravilnikom o notranji varnosti v policiji. Če povzamem, zagotavljanje notranje varnosti ne pomeni le preprečevanje odklonskih pojavov in ravnanj policistov, temveč pomeni tudi izvajanje ukrepov za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete zaposlenih. Podkupljivost načenja integriteto policistov, zato tega problema ne gre podcenjevati..  Zavedamo se pomena notranje varnosti (kršitev pogodbenih obveznosti in sumov kaznivih dejanj s strani zaposlenih) zato vsak sum, ki kaže na to, takoj vsestransko preverimo in izvedemo potrebne ukrepe, saj v teh primerih velja ničelna toleranca.

Je v Trbovljah prisoten gospodarski kriminal?

V letu 2014 so trboveljski policisti obravnavali  50 (42 v letu 2013) kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, za katere so bile podane tudi kazenske ovadbe. Največ je bilo obravnavanih kaznivih dejanj poslovne goljufije 44 (15 v letu 2013), sledijo ponarejanje denarja in druga kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete. Delež števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, se je glede na skupno število kaznivih dejanj glede na leto poprej povečal za 19,0%.

Pri obravnavi kršitev javnega reda in miru je moč zaznati veliko krizo vrednot in slabega čuta družbe za kolektivno odgovornost, pojasnjuje komandir Oberčkal: ‘Predstavljajte si opitega mladeniča, ki ponoči na poti proti domu zaradi objestnosti zaluča kamen v cestno ogledalo, naslednje jutro pa njegov oče doživi prometno nesrečo, ko zaradi nefunkcionalnega ogledala vzame prednost motoristu, ki se pripelje po prednostni cesti. Tovrstnih primerov, kako se prikrajšamo za različne dobrine sami, je mnogo… ‘

Dokler sami nismo žrtve, se požvižgamo na okolico, češ »saj to ni moj problem«. Pa vendar se nam to lahko maščuje že naslednji dan.

Kaj je najlepša stvar službe policista?

Če je to osebno vprašanje, potem bi v prvi vrsti izpostavil pomoč ljudem. Največkrat se to odraža v odnosu šibkega proti močnejšemu in ni lepšega občutka, ko obvaruješ šibkejšega. Policijski poklic je zelo raznovrsten in poln nepredvidljivih situacij, zaradi česar je služba redko monotona in enolična. To poklicu policista daje še poseben čar.

Vsak policist v sebi nosi tragične zgodbe, ki jim je priča tekom kariere, temu se pač ne moreš izogniti.

In kaj najtežja?
Policisti so vsakodnevno izpostavljeni večjim psihosocialnim tveganjem in večjim psihičnim obremenitvam, saj se soočajo s situacijami, ki so zelo pretresljive in bi se jim v vsakdanjem življenju kot občan običajno izognil.

Kakšna je vaša slika Zasavja, kako bi jo predstavili kolegu?
V Trbovljah sem že od leta 1979 in to sem vedno ponosno povedal. Še zlasti sem ponosen na občane, ki venomer kljubujejo slabim socialnim razmeram, saj zasavskim dolinam pri tem nikdar ni bilo prizaneseno. Oče me je že kot otroka vodil po zasavskem hribovju in to želim prenašati tudi na svoja otroka. Slednje je nekaj, kar bi z veseljem predstavil kolegu in ga popeljal po lepih planinskih poteh ter izlet kronal z dobrim kosilom, v kateri izmed planinskih domov. Varnost je tudi dobrina, ki ne pride sama po sebi, zato bi na koncu kolegu zagotovo dodal, da se v Trbovljah lahko počuti varno.