21. 11. 2014

Predsednik vlade Miro Cerar je na včerajšnjem srečanju z zasavskimi poslanci dejal, da vse bolj kaže, da se bo zgodba Tet končala z likvidacijo, pri čemer pa bo potrebno poskrbeti za socialno varnost zaposlenih. Cerar prihaja v Zasavje.

Hršak: 'Energetska lokacija v Zasavju bo ostala.'

V prihodnjem tednu bo premier določil termin posveta vseh akterjev, udeleženih v problematiki Termoelektrarne Trbovlje in širšega Zasavja. Na njem bodo po njegovih besedah morale biti sprejete zadolžitve in dogovori. Kot smo izvedeli od poslanca Ivana Hršaka bo posvet v Zasavju, nanj pa bodo poleg državnih predstavnikov povabljeni tudi župani, sindikati, lastnik HSE, gospodarstveniki in tokrat tudi zaposleni.

Šerganova: Do sedaj premalo komunikacije

Poslanci in župani so premierja prosili za sestanek, a so nanj čakali kar tri tedne. Vmes se je zgodila likvidacija, pobudnik srečanja poslanec Matjaž Han je bil včeraj oster, da se stvari odvijajo prepočasi.

Poslanka iz vrst Mira Cerarja, Vojka Šergan nam je zatrdila, da so Cerarja opozorili da bi odziv moral biti hitrejši obenem pa dodala: 'Predsednik je poslal ministra, da se je na odboru za energetiko sestal z vsemi, ki so povezani z energetiko. Res bi se dalo še boljše, vendar je vlada šele dva meseca, v Sloveniji pa cel kup težav'.

Premier je na sestanku dejal, da razume zaskrbljenost in razočaranje Zasavcev in poslancev, saj se več kot desetletje ni naredilo ničesar pravega za to regijo in dodal, da bo potrebno zadolžiti posebne institucije v Zasavju, ki bodo ugotovile, odgovornost subjektov, ki so pripeljali do teh težkih razmer.

Kdo je kriv?

Na shodu delavcev pred termoelektrarno smo slišali vrsto očitkov vezanih na državo, HSE in tudi na lokalno oblast. O tem na sestanku sicer ni bilo govora, pojasnjuje Hršak. 'Ampak v primeru, da se ugotovi da je kdorkoli naredil kaj narobe in za to obstajajo dokazi, je potrebno sprožiti ustrezne postopke' je odločen Desusov poslanec. Na drugi strani pa Šerganova poudarja, da je predvsem potrebno iskati rešitve za prihodnost. Če je do nepravilnosti v preteklosti prišlo, naj se s tem ukvarjajo za to zadolženi organi, pravi.

Je res mogoče, da ostane polovico zaposlenih?

Preteklo soboto so prostovoljci pod vodstvom Zveze tabornikov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije obnavljali od žledoloma in naravnih ujm poškodovane gozdove.

V Sloveniji je bilo skupno posajenih okoli 29.000 sadik, kar ustreza približno 12 hektarjem gozda. Sadike so sadili tudi v zasavskem koncu, na gozdnatem predelu Jatne, na meji občin Radeče, Litija, Šentrupert in Sevnica, na nadmorski višini 850 metrov, v katasterski občini Dole pri Litiji, so sporočili z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.  

Zasavje in Posavje: 70 prostovoljce, 2000 dreves

Več kot 70 prostovoljcev iz Zasavja in Posavja je zasadilo dobrih 2000 sadik gorskega javorja, bukve, divje češnje in smreke na površini hektarja. Gregor Meterc iz Biotehniške fakultete pravi, da želijo z akcijo opozoriti na dejstvo, 'da so slovenski gozdovi naše bogastvo, ki poleg oskrbe z lesom in drugimi dobrinami opravljajo še številne druge ekološke in socialne funkcije, torej preprečujejo erozijo tal, zagotavljajo pitno vodo, zadržujejo odtok vode, čistijo zrak, so dom prostoživečih živalskih vrst, varujejo našo naravno in kulturno dediščino ter omogočajo rekreacijo za ljudi in razvoj sonaravnega turizma.'

Akcije so se udeležili prostovoljci vseh starostnih skupin.

Udeleženci akcije so se dogovorili, da se prihodnje leto znova srečajo na isti lokaciji. Akcijo sajenja sadik ponovno načrtujejo spomladi 2015, zato lahko že danes prispevate sredstva v višin 1 evra s ključno besedo GOZD na številko 1919. Za obnovo 900 hektarjev gozda potrebujejo kar 2,2 milijona sadik.

foto: arhiv prostovoljcev

Trboveljski delavski dom je na udaru. Lokal Kavarna DDT ima na zunanji terasi prostor skrit za stebri, očitno idealen za skrivno zbiranje mladine po odpiralnem času.

'Sploh ne bi bil problem, da se zbirajo na terasi' pojasni najemnica lokala, ki jo ne moti, da za njimi pospravlja stole in smeti, skrbi pa jo uničevanje lastnine in ponavljajoče kraje denarja in zaloge.

Z ognjem skoraj uničil električno napeljavo

Objestni mladostniki so iz torka na sredo ponoči na terasi zažigali časopisni papir in le malo je manjkalo, da ogenj ni prišel do električnih kablov, ki bi lahko uničili napeljavo celotnega delavskega doma. Trboveljski policisti so prijavo prejeli in sum kaznivega dejanja preiskujejo, so zatrdili. Šlo je za prvo prijavo kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari v tem lokalu, so pa policisti v Kavarno v zadnje pol leta prišli trikrat. Ta teden, zaradi požiga in že dvakrat prej zaradi kraje denarja in zalog različne pijače.

'Problem obstaja že od nekdaj, le da se kriminalno stopnjuje' je zaskrbljena najemnica, ki ne more razumeti: 'Vendarle smo v kulturnem domu, zaščitenem s kulturno dediščino, določeno spoštovanje do stavb z zgodovino pa bi moral imeti sleherni posameznik.'

Pomagali bi že obhodi policistov

Skoraj vsak večer se mladostniki zbirajo na terasi, kar je moč opaziti, zaradi premaknjenih stolov, cigaretnih ogorkov in smeti. Zato je najemnica policiste prosila za večjo pozornost, le ti pa so zatrdili, da so med izvajanjem nalog javne varnosti tudi že bili na tem mestu, vendar pa 'ni za pričakovati, da bodo prisotni ves čas' in lastnikom lokalov predlagajo zasebno varovanje. Vseeno pa so nam obljubili, da bodo vzporedno s preiskavo skupaj z lastniki poskušali preprečevati, da bi se uničevanje nadaljevalo.