VDC Zasavje je pred dnevi obiskal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, kjer so mu predstavili zasavske dobre prakse podpore vključujočemu življenju uporabnikov centra in zasedenost enot bivanja v zasavski skupnosti.
Enote trenutno delujejo na treh lokacijah: enoti Ribnik 1 in Ribnik 2, se nahajata na Trboveljski cesti, enota Podvelnarji, pa na Cesti 9. avgusta. V storitev bivanja je vključenih 30 stanovalcev in stanovalk iz vseh štirih zasavskih občin, ter občin Šmartno pri Litiji ter Laško. Skupne kapacitete institucionalnega varstva v enotah bivanja so 30 postelj + 2 krizni postelji za začasne in nujne namestitve, kar pomeni, da so v tem trenutku polno zasedeni, zaradi česar nujno potrebujejo širitve bivalnih kapacitet.
“V naših enotah bivanja zagovarjamo načelo domačnosti in topline. Stanovalce vključujemo v gospodinjsko-vzdrževalna opravila, kjer vsak stanovalec lahko po svojih zmožnostih in interesih prispeva k oblikovanju vsakdana v skupnosti. Lahko zapišemo, da je zasavsko okolje podporno okolje, saj so naši stanovalci vpeti v lokalno okolje, dejavni v različnih društvih in organizacijah, radi pa se odzovemo tudi vsem povabilom na prireditve in dogodke v okolici in širše, kjer poudarjamo pomen vključujočega in podpornega okolja,” nam je pojasnila Hedvika Kovač, namestnica direktorice Špele Režun.
V preteklosti so s podporo in sodelovanjem Centra za socialno delo Zasavje ter podjetjem Spekter iz Trbovelj v skupnost preselili dve uporabnici, s podpornimi storitvami, ki sta dobili zakonsko podlago v Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in samostojno prebivata v najemniškem stanovanju. V centru sledijo načelu deinstitucionalizacije, kar pomeni, da imajo uporabniki možnost bivanja v manjših enotah, da o svojem življenju aktivno določajo, participirajo, ter da jih zaposleni podprejo tam, kjer je to potrebno.
Za izvedbo zastavljenih ciljev že v letu 2023 nujno potrebujejo dodaten vir financiranja in soglasje ministrstva
Ministru Simonu Maljevcu je direktorica zasavskega VDC-ja Špela Režun predstavila možnosti nakupa ali najema večjega stanovanja v bližini in ga podrobno seznanila s problematiko, saj imajo na čakalni listi 13 evidentiranih vlog za vključitev v storitev institucionalnega varstva v primeru nezmožnosti (v večini še edinega preživelega) svojca, da poskrbi za svojega odraslega sina, hčer. V VDC-ju menijo, da obisk ministra in njegova pripravljenost, da se na začetku mandata seznani s konkretno problematiko in usmeritvami, daje upanje, da bodo njihova uspešna, da jih kot aktivne deležnike vključijo že v samo pripravo zakonskih podlag in potrebnih sprememb obstoječe zakonodaje. Upajo tudi na sistemski premik v smeri celovite, kadrovsko in finančno vzdržne podpore čim bolj normalnemu, vključujočemu življenju odraslih oseb z intelektualno oviro v družbo in to ne glede na to, kje in s kom živijo.
“Če bo ministrstvo res delovalo tako, kot so povedali, vključujoč vse deležnike in bo tudi medresorsko slišano, dobro usklajeno, obstaja upanje za prepotrebne sistemske spremembe. Pohvale vredno je, da si minister z ekipo vzame čas in pogleda dejansko dogajanje na terenu, dobre prakse in probleme, saj se le tako lahko postavi realna slovenska strategija razvoja tega področja, ki jo bomo vsi vzeli za “svojo” in si jo prizadevali uresničiti,” meni direktorica Špela Režun.
Foto: Polona Audič
Orjemo ledino – veliko je težav, vendar Zasavci smo vztrajni
