Z odprtjem rudnika Sitarjevec, opuščen je že od leta 1966, bodo obiskovalcem nudili ogled notranjosti enega najstarejših polimineralnih rudnikov v Sloveniji, v katerem je bilo najdenih preko 60 različnih mineralov, v opuščenih rovih pa so na ogled različne železovo-manganove kapniške strukture, ki so edinstvene in najlepše na širšem evropskem območju.
Dobrih 700.000 evrov vreden projekt
“Za uresničitev ciljev bodo potrebna znatna sredstva, zato smo oddali vlogo na razpisu Interreg Slovenija – Hrvaška, kjer kandidiramo na nepovratna evropska sredstva,” pravi direktorica občinske uprave občine Litija Meta Ponebšek. Za prijavo je bilo potrebno pridobiti tudi partnerje iz Hrvaške.
V tem razpisu sodeluje 6 partnerjev, od tega 3 iz Slovenije (Zavod za gradbeništvo Slovenije, kot vodilni partner, občina Litija in Razvojni center srca Slovenije) in 3 s Hrvaške (občina Labin, Labin Art Ekspress in Ustanovni centar za istraživanje materiala Istarske županije Metris). Prijava na razpis je bila oddana novembra lani, o vlogi pa še ni bilo odločeno.
Vrednost projekta je po besedah Ponebškove ocenjena na osnovi projektantskega predračuna na dobrih 700.000 evrov. Predvidena finančna konstrukcija je: občina Litija 15%, evropska sredstva 85 %. “Občina pa bo k izvedbi projekta pristopila le v primeru pridobitve evropskih sredstev. Rok izvedbe je predvidoma tri leta od pridobitve nepovratnih sredstev.”
S turizmom do novih delovnih mest
V preteklem letu je občina Litija odkupila zemljišče, kjer se nahaja vhod v rudnik, prav tako je bil izdelan rudarski projekt za izvedbo z naslovom ‘Ureditev Rudnika Sitarjevec za namen turističnih ogledov’. Trenutno so v jamskih prostorih v teku meritve radona, pojasnjuje Ponebškova.
Z obnovo bodo na ogled različni tipi rudarskih odkopov in podpornih konstrukcij, ki so se v preteklosti uporabljale v rudarstvu. “Z odprtjem rudnika za turizem se bodo odprla tudi nova delovna mesta. S to dodatno turistično ponudbo bo Litija privabila več obiskovalcev, ki bodo s te točke obiskovali še druge, že obstoječe, turistične znamenitosti občine. Manjši del bomo predvidoma namenili tudi za potrebe speleoterapije. Rudnik bo zanimiv za strokovno in laično javnost. Poleg klasičnega turizma, naj bi rudnik, v delu, kjer bo urejen prostor za speleoterapijo, prinašal tudi pozitivne vplive na zdravje,” načrte odprtje rudnika razlaga Ponebškova.
Odprli 630 metrov rovov
Muzejski del rudnika Sitarjevec bo obsegal plato pred Izvoznim rovom, vhod v Izvozni rov (portal), Izvozni rov do vpadnika, po vpadniku do Glavnega rova, po Glavnem rovu do kapnikov in od Glavnega rova po krajšem vpadniku do ‘Črne kuhinje’, vse v skupni dolžini 630 metrov. Ocenjuje se, da je v Sitarjevcu okoli 40 km opuščenih rudniških rovov.
Izkoriščanje rude na območju rudnika Sitarjevec sega v daljno preteklost. Arheološko najdišče na vrhu Sitarjevca kaže na to, da so v Litiji rudarili že v času Keltov. Posredno je dokazano tudi obratovanje litijskega rudnika v rimskem obdobju. Prvo pisno dokazilo o rudarjenju v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Brukherschmidu z letnico 1537. Potem je rudarjenje na tem območju doživelo veliko vzponov in padcev, kar je bilo pogojeno predvsem s povpraševanjem in ceno na trgu za posamezno rudo. V rudniku Sitarjevec so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so to leto v ta namen izdelali znamenite spominske kovance (litijski srebrnik).