Da bi uradniki, ki krojijo življenja osebam s posebnimi potrebami večkrat šli na teren in da bi odpravili diskriminatorno zakonodajo in pravila in še druge anomalije, s katerimi se srečujejo pri delu varstveno delovni centri ter vsak posameznik s posebnimi potrebami. Skupno 12 točk ali bolje rečeno ciljev so ta teden sprejeli v Skupnosti VDC Slovenije, kjer se vztrajno za pravice posameznikov bori tudi zasavska direktorica Špela Režun.
Zakoni velikokrat diskriminirajo
Kot pravi Režunova prihaja do diskriminacije pri vsakdanjem življenju mladostnikov in odraslih z različnimi motnjami v razvoju. “Pri nas trenutno obstoječ program veliko ponuja, je pa diskriminatoren. Prihaja do razkoraka pri osebah, ki živijo doma in med tistimi, ki so v inštituciji.”
Prizadevajo si, da bi uporabnik z enakimi potrebami dobil enake pogoje in pravice, ne glede na to kje in s kom živi. “V primeru, da uporabnik ostane brez svojcev in je zaradi tega primoran v nastanitev v inštitucijo, ne sme kar čez noč izgubiti pravice do vključevanja v družbo in okolje,” pravi Režunova, ter poudari razlog problema. “Do razkoraka prihaja ker ima do tistega trenutka uporabnik dodeljenega skrbnika, ob vključitvi v ustanovo pa za 14 oseb s posebnimi potrebami skrbita največ dva zaposlena.”
Skupnost VDC Slovenije si želi prevetritev sistema, saj se vsi zakoni, ki so se sprejemali v preteklosti ne povezujejo v celoto. Špela Režun, ki je hkrati tudi vodja sekcije direktorjev in organizacije posveta je prepričana, da je problematika vse večja: “Številčen obisk posveta jasno kaže, kako pereča je postala problematika na področju podpore odraslim osebam z intelektualno oviro v Sloveniji. Veseli in hvaležni smo, da so se posveta udeležili vsi pomembni deležniki, saj lahko le povezani naredimo konkreten sistemski premik, ki ga nujno potrebujemo,” so v izjavi za javnost sporočili iz skupnosti VDC Slovenije.
Rezultat posveta je 21 strateških ciljev za prihodnost, h katerim bodo predstavniki VDC skupnosti stremeli:
1. En zaposlen naj bo na MDDSZ samo za odrasle osebe z intelektualnimi ovirami – za koordinacijo, celovito akcijo povezovanja direktoratov, ministrstev, ZPIZ, ZZZS, da se KONČNO premaknemo …
2. Predstavniki MDDSZ in na ostalih ministrstvih, ki krojijo življenje našim uporabnikom bi morali imeti več možnosti “dela na terenu”, pogledati v praksi, kako dejansko nekaj teče pri izvajalcih storitev.
3. Izločiti institucionalno varstvo VDC-jev iz sistema dolgotrajne oskrbe oz. zagotoviti dovolj sredstev za podporne, socialne storitve. Povezati zakonodajo v transparenten, pravičen sistem.
4. Enotna metodologija ugotavljanja potreb za vse storitve/pravice odraslih oseb z intelektualnimi ovirami, enotna vstopna točka za vse pravice, enoten informacijski sistem.
5. Vse pravice, storitve za našo populacijo uvrstiti v Zakon o socialnem vključevanju invalidov in Zakon o socialnem varstvu ter Zakon o zdravstveni dejavnosti – ustrezne spremembe zakonov, pravilnikov, povezava v celoto – 3 financerji namesto sedanjih 7 oz. še več v primeru uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi v obstoječi obliki.
6. Izločitev naše populacije iz Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na področju oskrbovalcev družinskega člana – naj ostane družinski pomočnik po Zakonu o socialnem varstvu in naj se njegove pravice izenačijo s plačo, dopustom… na raven osebnega asistenta.
7. Enote bivanja v skupnosti (bivalne, stanovanjske) naj postanejo posebna socialnovarstvena storitev ločena od institucionalnega varstva kot je zapisano v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2022-30. Naši stanovalci potrebujejo aktivno vključevanje v okolje, domačnost… (nismo bolnišnica, nismo dom starejših, manj zakonskih omejitev, to je njihov dom včasih tudi 50 let življenja in več…).
8. Plače zaposlenih v enotah bivanja v skupnosti (bivalne enote, stanovanjske skupine) naj bodo vsaj na ravni osebnih asistentov, ne glede na izobrazbo (26 PR izhodišče), saj ne podpirajo 1 uporabnika ampak vsaj 5 naenkrat.
9. Vpeljati strateško načrtovanje MDDSZ in izvajalcev ter letno spremljanje realiziranega.
10. Narediti raziskavo obstoječega stanja in narediti akcijski načrt-pokritosti mreže VDC do 2030 – vezano na ReNPSV22–30 (javni in koncesionarji).
11. Vzpostavitev regijskih centrov za pridobljene možganske poškodbe, tako v dnevnem kot bivalnem delu, kjer je stanje kritično. Naj se oblikuje posebna socialnovarstvena storitev v ZSV in pravilnikih, ki pokriva to področje, ki ga ne moremo in ne smemo enačiti z osebami z intelektualno oviro.
12. Spremljanje kakovosti izvajanja VSEH socialnovarstvenih storitev, zadovoljstva uporabnikov. Država naj vzpostavi celovit, povezan informacijski sistem, ki bo omogočal ažurne podatke o dodeljenih pravicah in storitvah za posameznega uporabnika.
13. Zagotoviti kontinuiteto življenja uporabnikov tudi po smrti svojcev – gradnja socialne mreže še v času življenja svojcev, skupaj z njimi… MDDSZ naj začne aktivneje delovati na področju informiranja o storitvah socialnega vključevanja invalidov. Naj se naredi zloženka, informira koordinatorje invalidskega varstva na CSD-jih, se jih aktivira in posreduje informacije potencialnim uporabnikom.
14. Čim prej naj se naredi evalvacija obstoječega delovanja storitev socialnega vključevanja in na podlagi predlogov za izboljšave, začne popravljati spremembe sistemskih rešitev. Nujna je vsaj delna profesionalizacija (redne zaposlitve) v podporni mreži, saj le-to zagotovi njeno stabilnost. Vključitev oseb z lažjo motnjo v razvoju v sistem podpornih storitev.
15. Nujna vključitev zdravstvenih storitev v dnevne storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
16. Pospešiti pripravo novih standardov in normativov storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, skladno z novim orodjem za ugotavljanje vseh potreb uporabnika.
17. Financiranje usmerjeno na uporabnika, ne institucijo.
18. Pomanjkanje primernih stanovanj za najem v skupnosti za uporabnike, ki bi si želeli bivati samostojno.
19. Razpisi za deinstitucionalizacijo v smeri novih enot bivanja v skupnosti. Tako kot v ReNPSV22-30 bivalne enote in stanovanjske skupine ločiti pri socialno varstvenih storitvah v zakonodaji od institucionalnega varstva, ker to NI!
20. Nestimulativni plačni sistem, podvrednotena delovna mesta (npr. delovni inštruktorji so nižji od varuhinj), prenizke plače računovodij, administrativnih delavcev. Potrebno bi bilo uvesti večji del variabilnega dela plače glede na vložen trud zaposlenega in direktorja. Ureditev plačnega sistema direktorjev, ki jih zaposleni v plačah že prehitevajo.
21. Nujna profesionalizacija Skupnosti VDC SLO.
Dosežki leta 2021: Poleg novih projektov in nagrad – niti en dan zaprti
