Zasavske novice
Voda je eno od naših naravnih bogastev. Kako skrbno ravnamo ali pa tudi razsipno z vodo, smo povprašali na komunalnih podjetjih v vseh treh občinah.
Vir: zasavske komunale
Ukrep za zmanjševanje: vgradnja vodomerov
Iz javnega podjetja Komunala Zagorje ob Savi so nam sporočili, da se je poraba vode leta 2018 zmanjšala v primerjavi z letom 2017. Kot nam pojasni vodja tehničnega sektorja Komunale Zagorje Milan Fakin je eden izmed ukrepov za zmanjševanje porabe vode vgradnja vodomerov za vse uporabnike, brez pavšalnih obračunov. Na občana je poraba vode v letu 2018 znašala 119,8 litrov. V letošnjem letu 2019 pa poraba trenutno kaže 120,2 litrov porabe na občana na dan.
V letu 2018 so v Zagorju ob Savi porabili 547.416 m3 vode.
Za 11 odstotkov zmanjšali porabo
Po podatkih Komunale Hrastnik se poraba vode zmanjšuje tako pri zasebni rabi in rabi v gospodarstvu. V letu 2018 so porabniki vode v Hrastniku skupaj porabili 566.461 m3 pitne vode.
Skupna poraba vode v letu 2018 je kar 11 odstotkov manjša kot v letu 2017, poročajo s hrastniške komunale. Trend zmanjševanja porabe vode naj bi se nadaljeval tudi v letu 2019.
V Hrastniku so porabili v letu 2018 110 l vode na osebo dnevno, kar je pod slovenskim povprečjem (120 l/os. dnevno).
Po rasti porabe letos pričakujejo upad
Poraba vode v Trbovljah se je v zadnjih dveh letih malenkostno povečevala, za letošnje leto pa ocenjujejo na trboveljski komunali, da bo poraba na koncu leta vendarle manjša kot leta 2018.
Lani je povprečen Trboveljčan porabil 116 litrov na dan. Trenutna poraba vode na prebivalca pa je 115 litrov na dan.
V Trbovljah so v lanskem letu skupno porabili 744.491 m3 vode.
Morda ste v eni izmed javnih institucij v Trbovljah opazili tudi nalepke, ki opozarjajo na porabo vode. Na ta način želijo posamezne občane opozoriti na smotrno porabo vode.
V Brčkem se je od petka do nedelje družilo 24 rotarijcev in okoli deset spremljevalcev. Imeli so dva delovna sestanka na katerih so analizirali svoje delovanje v preteklem letu in se dogovorili za plan dela za leto 2020. Pomemben pa je dogovor, da bo ekipa pripravila Plan delovanja za naslednjih pet let. To pomeni, da so postali resna »institucija«, ki želi nadgraditi sedanje delo in se usmeriti v skupne projekte, ki bodo pomembni za mlade in sredine v katerih živijo.
Ob druženju je vedno čas za spoznavanje kulture in gospodarstva kraja. Domačini so nas letos peljali v Galerijo, kjer razstavlja umetnik Dragan Bartula iz Loznice. Razstava ima delovni naslov Čuvari koplja in s 45 deli opazovalcu pove veliko. Dragan je tudi častni član Rotary kluba Loznica. Vmes je manjša skupina obiskala mesto »pečenja rakije«, tradicionalnega dogodka v tem času. Brčko je bilo pred letom 1941 pokrajina slive, ki je od tu v Evropo potovala z vlaki in ladjami po Savi. Popoldan so obiskali moderno vinsko klet Pajić, ki jim je po degustaciji predala jasno sporočilo: »Tudi v Brčkem mladi enologi in vinogradniki pripravijo kvalitetna vina. To dokazujejo tudi mednarodna priznanja in nagrade.
V Brčkem že desetletja srečanje zaključijo v Palmi 2 pri prijatelju Emiru. Tu je že tretja
Eden od perečih problemov je, da programi vseživljenjskega učenja za starejše kot je npr. Večgeneracijski center Zasavje še niso sistemsko umeščeni in se financirajo projektno. Če projekti so, potem imajo občani na voljo brezplačne programe za razvoj življenjskih kompetenc, ko le-ti prenehajo, se preneha tudi možnost vključevanja. Ljudje pa še niso pripravljeni participirati v svoj osebni razvoj, tisti najbolj ranljivi pa tega niti ne zmorejo. Večgeneracijskem centru Zasavje smo v letu 2018 zabeležili prek 2627 vključenih udeležencev, 1930 izvedenih aktivnosti in skoraj 3000 ur in preko 13.455 obiskov. Načrtovane kazalnike so presegli za polovico in pol, kar govori o tem, da so potrebe večje kot imajo resursov.
Pohod so začeli s fotografijo ob novi informacijski tabli, ki od avgusta bogati učno pot. Podali so se po ravnem ob ribnikih do rova Orlek, kjer je vodja pohoda, starešina rudarske čete Franci Brinovec, podal nekaj informacij o jami, nato pa so prečkali potok Kotredeščica in se sprehodili po rekreacijskih površinah do vrta tete Johance, kjer jih je pričakala članica Društva za zdravilne rastline Nuška Krautberger. Predstavila je delo društva, nekaj zdravilnih rastlin in lepo urejen vrt.
Po bližnjici še navzdol v Podvine in naprej v Toplice, kje stoji objekt rudniške kopalnice Vašhave, ki v svoji notranjosti skriva portal Vinskega rova – glavnega vhoda v jamo Kotredež. Nadaljevali so proti spomeniku rudarskim rodovom in si ogledali portal Aleksandrovega rova ter Graščino – bivšo upravno zgradbo Rudnika Zagorje. Razlaga vodje pohoda se je dotaknila tudi objektov obeh skladišč. Pogled na portala skladišč z novimi vrati in rudarskima simboloma na vrhu je bil res veličasten. Skupina pohodnikov se je sprehodila še do vhoda v jamo Podstrana in si ogledala informacijsko tablo jame ter obe fotografiji, ki krasita zadelki obeh vhodnih objektov.
Zadnji del poti je potekal do rudarske kolonije in naprej po lepi gozdni poti proti Viljeminiju, kjer so ostanki povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kisovec in Kotredež. Sledil je le še spust v dolino mimo nogometnega igrišča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč iz tistih časov. Pri peči so pohodnike že drugič prijetno presenetili domačini in jih pogostili z domačim kruhom, spečenim prav v tej peči in z ocvirki, ki prav dobro sodijo zraven. Tudi objekt krušne peči je od avgusta letos opremljen z novo informacijsko tablo in pohodniki so si jo z zanimanjem ogledali.
Stanovalce in vse udeležence Sprehoda za spomin je pozdravila Danica Hren, direktorica Doma za upokojence Trbovlje in jim vse dosedanje aktivnosti Doma s stanovalci z demenco, vključno z izvajanjem Demenci prijazne točke.
Vsaki dve leti za en večer v letu grad Medija na Izlakah oživi v svoji nekdanji srednjeveški slavi. Tako so tudi letos člani gledališke skupine Kulturnega društva Svoboda Elektro element Izlake v soboto, 7. septembra, uprizorili gledališko igro Valvasorjev dan po scenariju pokojnega Nandeta Razborška in v režiji Jožeta Krajnca.