Predčasno glasovanje se je začelo včeraj in v Zasavju poteka na ustaljenih voliščih. Točne ure in lokacije, kje lahko svoj “za” ali “proti” oddate že danes, najdete TUKAJ.
Daily Archives
07. 10. 2026
Dogodek, organiziran ob podpori LAS Srce Slovenije in Mizarstva Kos ter v okviru širšega povezovalnega projekta Lesena doba, je združil pestro zasedbo udeležencev. Od arhitektov, glasbenikov, mizarjev, pedagogov, terapevtov, strojnikov, razvojnikov, ustvarjalcev do podjetnikov ter regionalnih odločevalcev, ki v lesu prepoznavajo potencial za razvoj novih zgodb, trajnostnih produktov in celostnih doživetij.
Povezovanje ustvarjalnih vizij
Uvodni pozdrav je zbranim namenila gostiteljica Petra Kos, direktorica Mizarstva Kos, ki se je zbranim zahvalila za njihov čas ter jih pozvala k spoznavanju in mreženju. V nadaljevanju je idejni vodja projekta Lesena doba in vizionar Jože Kos predstavil dotedanjo pot ter usmeritve projekta, ki temeljijo na sedmih razvojnih stebrih. Eden izmed ključnih stebrov je prav glasba, ki je predstavljala rdečo nit tokratnega srečanja. Za usmerjeno dinamiko dogodka in povezovanje ustvarjalnih vizij v konkretne korake, je kot facilitatorka poskrbela mag. Margareta Guček Zakošek.
Glasba kot starodavno zdravilo
Posvet nas je navdal z globokim razmišljanjem, da je bila glasba zdravilo, še preden je postala umetnost in znanost, kar je poudarila izr. prof. dr. Albinca Pesek. V kratki terapevtski glasbeni improvizaciji nas je sprostila z zvoki pojočih posod. Predstavila je prakse iz Mezopotamije, starega Egipta in Kitajske, kjer so pet glasbenih tonov povezovali s petimi naravnimi elementi. Slišali smo, da se rastline odzivajo na zvok ter si ogledali, kako lahko ob stiku z drevesom banjanovcem nastane prava glasbena mojstrovina. Različni poskusi nakazujejo, da se rastline na določene vrste zvoka in glasbe odzivajo različno, kar odpira zanimiva vprašanja o njihovem odnosu do okolja ter o novih možnostih zvočnega povezovanja z naravo. Spoznali smo tudi učinke Solfeggio frekvenc, pri čemer denimo 528 Hz velja za »frekvenco ljubezni in notranje preobrazbe«.
Dotaknila se je tudi knjige Sporočilo vode, v kateri je japonski raziskovalec Masaru raziskoval kako voda reagira na različne besede, misli in glasbo. V svojih poskusih je zamrzoval vodne kapljice, ki jih je pred tem izpostavljal različnim besedam in glasbi, ter fotografiral nastale ledene kristale. Po njegovih interpretacijah so ob spodbudnih besedah in glasbi nastajali bolj pravilni in simetrični kristali, medtem ko naj bi žaljive besede in agresivna glasba povzročale drugačne, nepravilnejše oblike. Kot je izpostavila Pesek, je človekovo telo v veliki meri sestavljeno iz vode, zato je spodbudila k razmisleku o tem, kakšnim besedam, zvokom in glasbi smo vsakodnevno izpostavljeni ter kako ti vplivajo na naše doživljanje in počutje.
Kozmične zakonitosti zvoka in glasbe
Praktičnim vidikom se je posvetil Vlado Nunčič, ki je izhajal iz bogate lastne izkušnje izdelovanja lesenih inštrumentov. Je mojster izdelave historičnih glasbil in edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Pojasnil je matematična dognanja Pitagore o glasbenih sozvočjih. Z zbranimi je delil izračun letnega tona Zemlje (Cis, 136 Hz) in dnevnega tona Zemlje (G, 194,18 Hz) ter nazorno predstavil, kako različne frekvence vplivajo na človekovo počutje ter na naša energijska središča. V svojem razmišljanju je Nunčič odprl tudi širši pogled na zvok in naravo. Opozoril je na naravne ritme, ki jim sledijo rastline, živali in človek, ter na to, kako močno je bilo življenje nekoč uglašeno z ritmom sonca. Danes z umetnim podaljševanjem dneva in sodobnim načinom življenja rušimo naravne ritme in ravnovesje, ki pomembno zaznamujejo naš način življenja.
Posebej je izpostavil pomen tišine, ki v vse bolj hrupnem okolju pogosto postaja prava redkost. Promet, mesta, tehnologija in stalna prisotnost glasbe in drugih zvokov ustvarjajo zvočno kuliso, ki se je pogosto niti ne zavedamo. Prav zato je pomembno, da si znamo zavestno vzeti čas za tišino, poslušanje in stik s samim seboj. Tišina je namreč prostor, v katerem človek ponovno zasliši sebe.
Delavnice prinesle razmišljanja o odprtju možnosti o neskončnosti trajanja in dopolnjevanja
Drugi del dogodka je bil namenjen soustvarjalni delavnici. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine ter skozi metodo svetovne kavarne iskali povezave med lesom in glasbo. Nastale so zanimive ideje, od novih pogledov na lesene instrumente in lesene orgle do zamisli o lokalnem produktu, ki bi povezoval les in glasbo. Prav takšni rezultati potrjujejo namen projekta Lesena doba: povezovati različna znanja, izkušnje in ljudi ter skupaj iskati nove možnosti za uporabo lesa.
Okušanje zvoka narave in kulinarično razvajanje
Dogodek ni bil le strokovne narave, bil je močno izkustven. Zapeli smo, slišali smo navdihujoče besede in spoštljivo tišino. Slišali smo sebe in eden drugega. Prostor so napolnili zveni monokorda, pojočih posod, lajne in opreklja, ugotovili pa smo celo, da znajo peti tudi drevesa. Za popolno čutno izkušnjo je poskrbela gostilna Domačih okusov Pr’Čop, ki nas je razvajala z domiselnimi gozdnimi in drevesnimi okusi.
Izjemen pečat so delavnici dodali udeleženci in predavatelji, ki so ob koncu delili svoje vtise:
Tina Vatovec, Razvojni center Srca Slovenije (LAS Srce Slovenije): Prva delavnica projekta Lesena doba je potrdila, da povezovanje različnih znanj in pogledov prinaša nove ideje in možnosti za razvoj. Želeli smo ustvariti prostor za odprt pogovor, izmenjavo izkušenj in predvsem soustvarjanje, kar nam je na delavnici Les in glasba tudi uspelo. Veseli me, da so udeleženci razmišljali izven okvirjev in prišli do zanimivih zamisli, ki nam bodo koristile pri prihodnjih snovanjih in nadaljnjem razvoju projekta. Sicer pa se me je najbolj dotaknila misel Vlada, ki je rekel, da smo iz vseh strani izpostavljeni različnemu hrupu, ki se ga sploh ne zavedamo in da moramo preživeti več časa v tišini, da se slišimo in bolje povežemo sami s sabo.
Petra Šolar, LAS Po poteh dediščine, Razvojni center Ribnica – Kočevje: Na posvetu se je odprlo dosti novih vidikov spoznavanja pomena glasbe oziroma zvoka v vsakdanjem življenju, da mogoče niti nismo bili do tega posveta ozaveščeni o tem, kje vse so zvoki in zakaj vse so pomembni. In da bomo zdaj definitivno gledali na svet z drugačnimi očmi pa bili malo bolj pozorni tudi, kateri zvoki nas obdajajo v življenju, če hočemo doseči kakršnokoli razpoloženje zavestno.
Različni profili, različne ideje
Tina Trdin, Društvo Lojtra: Najbolj me je navdušil raznolik profil ljudi. Zaradi tega gremo lahko malo izven mehurčka. Druga stvar pa, da zmeraj, ko slišiš te odlične ideje, ki jih drugi ustvarjajo ali pa ko grejo skozi njih in se ustvarjajo, tudi sam dobiš inspiracijo za stvari v svojem lokalnem okolju, kjer ustvarjaš.
Margareta Guček Zakošek, facilitatorka in poslovna coachinja: Kar me je pa res navdušilo je ta neomejen prostor v povezavi tako s projektom Vetrne orgle in leseno dobo. Ideja, ki je bila navržena na začetku je dejansko potem izniknila iz skupin, kako je lahko ta projekt v bistvu neka nedovršena kreacija, ki ves čas nastaja … bodisi izpod rok otrok, mojstrov, rokodelcev … In je to neka neskončnost, ki daje bistveno več kot samo nek stolp ali pa ime Vetrne orgle.
Jože Kos, idejni vodja projekta Lesena doba: Tisto kar me je v četrtek najbolj fasciniralo je študija, ki jo je pokazala dr. Albinca Pesek, kako vpliva pozitivno ali pa negativno mišljenje na strukturo vode. In človek je narejen iz 70% vode. Druga stvar pa so nizke frekvence, s katerimi bomo zdravili v vetrnih orglah. Razmišljali smo kako bi naredili lokalno študijo z orglami in merili odzive telesa na te frekvence. Tretja neverjetna stvar so bila pojoča drevesa. Ključno na posvetu in delavnicah je bilo to, da smo ugotovili, da se človek čedalje težje umirja in da je glasba, z določenimi frekvencami, odgovor na to.
Ob pregledu stanja mirujočega prometa, prejetih vlog in mnenja krajevnih skupnosti in lokalnih policistov je Občina Zagorje določila lokacije, kjer bi bilo smiselno uvesti ukrepe kratkotrajnega parkiranja. Torej največ dve uri. Kot so pojasnili, iz vidika ustrezne prevoznosti intervencijskih poti, dostopov do objektov, problematičnega parkiranja in posledično slabe varnosti pešcev izstopajo tri lokacije. Dve od teh se nahajata v Kisovcu, in sicer pri novi poslovalnici pošte in paketomatu ter pri vrtcu. Tretjo so zaznali med igriščem in domom starejših občanov na Izlakah, kjer se nahaja tudi enota zdravstvenega doma.
Parkirna mesta označena z modro
Tam bo po novem z modro črto označenih 10 parkirnih mest, sedem jih bo ob kisovškem vrtcu in še štiri pri poslovalnici pošte. “Uvedba območij kratkotrajnega parkiranja oziroma modrih con je eden izmed uspešnih ukrepov pri reševanju problematike dolgotrajne zasedenosti parkirnih mest z istimi vozili. Izmenjava vozil v kritičnih urah se zato precej poveča. Posledično je na voljo več prostih mest in kršitev nepravilnega parkiranja izven parkirišč manj,” je v pojasnilo zapisal Boris Grošelj iz zagorske občinske uprave. In še, da bo ukrep povečal varnost pešcev in dostopnost do javnih storitev.

Ponekod so modre cone že aktualne
Modre cone so v Zagorju že od leta 2023 aktualne pri zdravstvenem domu in občinski zgradbi. Kot je Grošelj pojasnil na zadnji občinski seji, se je na teh lokacijah ukrep izkazal za upravičenega. “Težav s parkiranjem tam ni več. Predvsem pri zdravstvenem domu je zdaj na voljo več parkirnih mest v času, ko jih obiskovalci potrebujejo.” Sicer na lokaciji še vedno opažajo kršitve. Te pa so, kot je poudaril, povezane predvsem z neoznačevanjem ure prihoda.
Označevanje ure prihoda je na modrih conah namreč obvezno. Pa najsi bo to napisano na listek, ki ga vozniki postavijo na vidno mesto, ali na “žepni” parkirni uri.
Nov parkirni režim v Kisovcu in na Izlakah so že potrdili tudi svetnice in svetniki, ki pa so izpostavili, da te ne bodo rešile problema s pomanjkanjem parkirišč. Spomnimo, Občina Zagorje je konec leta 2024 v Kisovcu uredila 37 novih parkirnih mest ob blokih na “Čebinovem travniku”, letos pa še 55 ob Petelinkarjevi cesti. “Tam so večinoma prosta parkirna mesta,” je na to odgovoril župan Matjaž Švagan. Drži, da niso tik ob pošti in vrtcu, so pa zelo blizu, režim parkiranja pa tam ostaja enak – torej neomejen. Nova parkirna mesta, je priznal, pa bo potrebno zgraditi tudi v Zagorju. V občini je sicer 1.800 javnih parkirnih mest, kar je največ v primerjavi z ostalimi zasavskimi.
Zdaj Občino čaka urejanje potrebne dokumentacije za uvedbo nove modre cone, nam je povedal Grošelj. Ta naj bi na terenu zaživela v roku enega meseca.
Sorodni članek:
Če je septembra brezplačni avtobus po Trbovljah vozil ob sobotah, bo to v naslednjih dveh mesecih drugače. Čeprav je bil Terezn’čan sprva načrtovan za vožnjo občanov le v devetem mesecu, so tega na Občini Trbovlje zdaj podaljšali in prestavili. Kot pojasnjujejo, so izkušnje uporabnikov pokazale, da bi bil avtobus še bolj uporaben med delavniki. Zato so ga prestavili na oktobrske in novembrske srede.
Del Evropskega tedna mobilnosti – zdaj stalnica?
“Vemo, da se danes avtomobilu pogosto težko izognemo. Prav zato želimo ljudem ponuditi čim več možnosti, da lahko vsaj del poti opravijo drugače. Če lahko do trgovine, opravka ali drugega cilja pridemo peš, s kolesom ali javnim prevozom, je to korak v pravo smer,” so odločitev pojasnili na Občini Trbovlje. Ti so Terezn’čana sprva organizirali kot eno izmed aktivnosti v Evropskem tednu mobilnosti. V tem času pa, kot so poudarili, spremljali uporabo prevoza in se za ovratne informacije pogovarjali z uporabniki. “Marsikomu bi bil še bolj uporaben med tednom. Kot primeren termin so uporabniki izpostavili sredo dopoldne, ko številni opravijo nakupe, opravke po mestu ali druge poti.”
Tako bodo na liniji dom upokojencev – bolnica – DDT – Trg revolucije – za kupolo – Polaj – Keršičeva – Neža v naslednjih osmih sredah omogočili 11 voženj. Začeli naj bi ob 8.30. uri zjutraj in zaključili ob 12.20.
Terezn’čana so sicer najbolj množično Trboveljčani uporabljali prvo soboto v septembru, ko jih je na avtobus vstopilo 32. Ostale sobote jih je bilo malo manj, natančnih številk pa na Občini še nimajo. Kot pravijo, naj bi tudi v prihodnje spremljali število uporabnikov linije in njihove odzive. Če bi obstajal interes, Občina razmišlja v smeri, da bi brezplačne prevoze še podaljšala.
Sorodni članek:
Medtem ko se v Trbovljah in Zagorju s sredstvi Sklada za pravični prehod pripravljajo in izvajajo razvojno naravnani projekti, vredni desetine milijonov evrov, je Hrastnik iz enega največjih razvojnih paketov v zgodovini Zasavja pridobil le okoli 2,2 milijona evrov. To ni več razprava o okusu, političnih simpatijah ali o tem, komu je všeč kakšen festival. To je vprašanje razvojne strategije občine in naše skupne prihodnosti.
Avtor članka je Lista za našo dolino
Lista za našo dolino je že pred štirimi leti jasno in glasno opozarjala, da je Občina Hrastnik z županom Markom Funklom na čelu popolnoma nepripravljena na daleč največjo investicijsko injekcijo za Zasavje. Pravični prehod Zasavja je namreč dolgoročni strateški program, s katerim želimo Zasavje preoblikovati iz tradicionalno premogovne v konkurenčno, visokotehnološko in nizkoogljično regijo, Evropa pa nam za to namenja kar 75 milijonov evrov, če pa k temu prištejemo še državni denar in dodatne pravice porabe pa se bo v Zasavje steklo več kot 85 milijonov evrov.
To ni denar za kozmetične popravke. To je denar za spremembo razvojne slike regije.
Hrastnik je žal zamudil priložnost, ki se ne bo več ponovila.

Kaj sploh je dobil Hrastnik?
Po uradnih podatkih je občina pridobila 600.000 evrov za Podjetniški inkubator Kompreshaus ter okoli 1,6 milijona evrov za ureditev že obstoječe Poslovne cone Rudnik. Skupaj je to približno 2,2 milijona evrov. Župan Funkl je oba projekta predstavil kot pomembna projekta prihodnjega razvoja Hrastnika.
Kompreshaus, ki je trenutno bolj prostor za kulturne prireditve, je stal 1,4 milijona evrov, občina pa se je prijavila projekt zgolj za 600 tisoč evrov, kar pomeni, da smo iz občinskega proračuna morali zagotoviti še več kot 800 tisoč evrov, torej 60% lastnih sredstev in to za projekt, za katerega bi ob bolj smotrnem načrtovanju lahko dobili vsa sredstva. Če namreč pogledamo razpis, ki je bil objavljen za sofinanciranje projektov izgradnje ekonomsko-poslovne infrastrukture (podjetniških inkubatorjev) v Zasavski in SAŠA regiji v okviru Sklada za pravični prehod, vidimo, da se s sredstvi tega javnega razpisa lahko financira do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva).
Trbovlje je prejelo 9,4 milijona evrov za ureditev Obrtno-industrijske cona Lakonca, kjer raste tudi Dewesoftovo futuristično Mesto akrobatov. V občino Trbovlje se beleži tudi nova HSE-jeva sončna elektrarna podprta s sredstvi sklada v višini 2,8 milijona. Absolutni zmagovalec pa je Zagorje, kjer je vzpostavljena prva znanstveno-raziskovalna organizacija v Zasavju, to je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT) Kemijskega inštituta v vrednosti dobrih 32 milijonov evrov. 1,5 milijona € je Občina Zagorje prejela še za novo Ekonomsko poslovno cono Kisovec II. Tu pa je še razpis za “obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja ter uvajanja krožnih vsebin” v višini 3 milijone evrov. Od tega bo šel milijon evrov samo za obnovo stavbe Partizan, ki stoji ob poslopju Občine Zagorje. Gre za projekt izobraževalnega stičišča »Preplet«, ki bo torej spet v Zagorju. Zagorjani se tako lahko veselijo skupaj 36,6 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod.
Produktivne naložbe
Več kot 26 milijonov od 75 milijonov evrov evropskega denarja je bilo razpisanih na zloglasnem Spiritovem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji. Informativni rezultati (pogodbe še niso podpisane) kažejo, da je bilo za Zasavsko premogovno regijo oddanih 21 vlog prijaviteljev, od katerih je bilo za sofinanciranje odobrenih 12 vlog. Odobrene so bile tri vloge velikih podjetij in devet vlog MSP.
Čeprav končni rezultati še niso znani, številke že kažejo, kako pomembno je bilo ustvariti okolje, ki podjetja spodbuja k novim investicijam v občini. Tudi pri tem razpisu bo namreč investicij podjetij v Hrastniku le za vzorec. Kaplja v morje v primerjavi s celotnim obsegom razpisanega denarja.
Medtem ko so drugi pripravljali razvojne projekte …
Vprašanje torej ni, ali je Kompreshaus dober ali slab projekt. Vprašanje je precej bolj preprosto: ali je Hrastnik pripravil dovolj ambiciozen in kakovosten razvojni portfelj projektov, da bi iz zgodovinske priložnosti počrpal bistveno več? Številke kažejo, da je odgovor očitno – ne.
Da bi obsežna sredstva lahko učinkovito počrpali, se seveda zahteva velike in zahtevne projekte, ki se morajo načrtovati in pripravljati mesece in celo leta vnaprej, za to pa so potrebne izkušnje, znanje in razvojno usmerjeni pogled občinskega vodstva. Medtem so se v Hrastniku župan Funkl in občinska uprava očitno raje ukvarjali s staro propadajočo Vilo de Seppi, ki nas bo v prihodnjih letih verjetno stala celo premoženje.
Župan je obljubljal milijon evrov sredstev za obnovo Vile de Seppi. Na razpisu niso bili uspešni, kljub vsem obljubam in dogovorom. In nasploh dejstvu, da so ravno zaradi tega milijona sploh kupili vilo in jo zaščitili kot lokalni spomenik. Občina je zato potem v rebalansu proračuna umaknila nepovratna sredstva, saj jih ni pridobila. Hkrati projekt ostaja v občinskih načrtih.
Ob obilici drugih investicij, ki so zelo nujne (ceste, stanovanja, … ), se je treba vprašati kako bomo šli v prenovo vile, ki je občane že sedaj veliko stala – občina je namreč v zameno za propadajoči objekt v industrijski coni na Steklarno prenesla več deset tisoč evrov vredna zazidljiva zemljišča v Hrastniku. Za to ter za osnovno dokumentacijo in gradbena dela, ki bodo zgolj zaustavila nadaljnje propadanje vile, pa smo iz proračuna že zapravili več kot 130 tisoč evrov.
Vila de Seppi je pomemben del hrastniške kulturne dediščine in njena zaščita sama po sebi ni sporna, vendar je Lista za našo dolino že pravočasno pred nakupom javno spraševala župana: Kako bo občina dolgoročno financirala njeno obnovo, vzdrževanje in uporabo?
In predvsem: Ali je bila to najboljša uporaba razvojne energije občine v času, ko je bilo treba iskati projekte za gospodarski preboj, nova delovna mesta, stanovanja za mlade in prihodnost mesta? To so legitimna vprašanja za vsako občinsko vodstvo.
Ne gre za festivale. Ne gre za to ali bomo dali malo več za kulturo ali za šport. Gre za veliko sliko. 85 milijonov evrov je bilo priložnost. Koliko jih je šlo mimo Hrastnika, kjer se prebivalstvo pospešeno zmanjšuje in stara? To je vprašanje, ki ga ni več mogoče pomesti pod preprogo.
Ali je za to odgovoren izključno župan Marko Funkl? To je politično vprašanje, o katerem bodo lahko presojali občani. Dejstvo pa je, da je župan skupaj z občinsko upravo v času njegovega vodenja občine odgovoren za politične prioritete, razvojno strategijo in pripravo občinskih projektov.
Ali si lahko Hrastnik privošči še en mandat brez jasne velike razvojne zgodbe?
Odgovor na to vprašanje ne bo v samopromociji, prireditvah ali lepih fotografijah. Odgovor bo v tem, ali bo Hrastnik mladim ponujal dovolj razlogov, da bodo tukaj želeli živeti, delati, si ustvariti družino in graditi svojo prihodnost – ali pa bodo svojo srečo še naprej iskali drugje.
Naš odgovor pa je jasen. Skrajni čas je za spremembe!

Prispevek je oglasno sporočilo Liste za našo dolino.
Ogrevalna sezona se je v Trbovljah začela 29. septembra, v Hrastniku dan pozneje. Zagorska komunala bo ogrevanje vključila ta teden, ko bodo tako radiatorji topli v vseh treh zasavskih mestih.
V Zagorju že tretje leto zapored na istem
Iz Občine Zagorje sporočajo, da cena toplote ostaja nespremenjena vsaj do konca leta. Megavatna ura stane 61,46 evra, skupaj z davkom. Po navedbah občine tako novo ogrevalno sezono že tretjič zapored začenjajo z enako ceno.
Zagorsko daljinsko ogrevanje temelji na lesni biomasi. Župan Matjaž Švagan ohranitev tega vira povezuje predvsem z lokalno oskrbo in manjšo odvisnostjo od uvoženih energentov. Po njegovih besedah to občini in komunali omogoča tudi ohranjanje dostopnejšega ogrevanja za občane.
V Trbovljah do konca 2026 cena ostaja zagotovo enaka, je potrdil direktor Komunale Trbovlje Janez Žlak. “Zaenkrat smo zelo optimistični in razmišljamo celo o rahlem znižanju tople vode in varabilnega dela ogrevanje. Točne številke bodo znane v sredini novembra.”

Petrol še dvignil ceno za Hrastničane
Za primerjavo: cena megavatne ure toplote za ogrevanje prostorov v Trbovljah stane 119,95 evra, v Hrastniku pa so septembra letos že tako najdražjo ceno še zvišali na 133,55. V Litiji imajo daljinsko ogrevanje na dveh ulicah v centru mesta in cena za megavatno uro znaša 97,17 evra.
| Občina | cena megavatne ure daljinskega ogrevanja |
| Zagorje | 61,46 € |
| Litija | 97,17 € |
| Trbovlje | 119,95 € |
| Hrastnik | 133,55 € |
Da začetek in konec ogrevanja nista povsod enaka, smo na ZON.si pisali že večkrat. Petrol nam je takrat pojasnil, da zaključek ogrevanja posameznih objektov v Hrastniku izvedejo na podlagi obvestil upravnikov stavb. Toplarna sama medtem zagotavlja neprekinjeno oskrbo s toploto.




