Vnukinja je našla moj dnevnik. Tam do leta 2000 sem ga pisal dokaj vestno, seveda samo dogodke, ki niso preveč intimni. Tistih s pijanskih pohodov po bivši Jugi pa nisem opisoval, čeprav bi bilo zanimivo. A kaj, ko se skoraj ničesar ne spomnim. Tako, da me niti ni bilo nikoli strah, če dnevnik kdo drug dobi v roke.
Ne bom prepisoval, bom pa povzel v skrajšani obliki, ker bi tega bilo preveč. Gremo.
Bilo je vroče poletje. Komaj sem čakal sobote. S prijatelji smo bili dogovorjeni, da se gremo na Izlake kopat. Trije bazeni, dva manjša in en olimpijski so bili komaj dovolj za množico kopalcev iz bližnje in daljne okolice. Seveda beseda teče še o tastarih Medijskih toplicah. Kasneje so jih prenovili in zdi se, da je od takrat šla pot strmo navzdol. Čeprav je bila gužva, smo ob vikendih raje hodili na Izlake. Od drugod so prihajala dekleta, to je prevladalo, med tednom pa smo seveda uživali na zagorskem bazenu, ki je tudi navduševal in zadovoljeval potrebe občanov po tovrstni rekreaciji. Dolgčas nam ni bilo nikoli. Ob sobotah zvečer smo si lahko ogledali prvoligaške tekme košarkarjev ali rokometašic, ob nedeljah pa seveda vsi na Proletarca, tudi “naš puobi” iz Kisovca, Trbovelj in Zagorja so tekmovali v prvi ligi. Navijaška skupina Crayzi boysi je komaj dohajala vse te športne dogodke.
Kaj imamo takega, kar imajo veliki in še več?
“Ooooo kuk fajn ste se mel,” je rekla vnukinja. Škoda, da tega ni več. No ja, Crayzi boysi so še in fuzbal v četrti ligi tudi, so pa seveda druge stvari, ki pa jih včasih ni bilo.
Zagorje je lepo mesto, v katerem je prijetno živeti. Trenutno je cvetenje japonskih češenj glavna atrakcija v mestu, v medijih in na socialnih omrežjih. Razen razvalin, ki te pričakajo namesto hotela in bazena v Medijskih toplicah, je prihod v Zagorje precej lepši kot pred leti. Kolesarska steza z leve in desne, prenovljena cesta skozi Kisovec, nov trgovski center, malo pred centrom pa tisti čudoviti drevored cvetočih češenj. Nato zgledno urejen rondo s slovensko zastavo. Pa se kar ne konča. Sem pač patriot – takega parka kot je v Zagorju res nimajo povsod. Morda od tu navdih za slogan Lepo, lepše, Zagorje. Od kje pa ideja, da “Imamo več kot imajo veliki” pa niti na umetni inteligenci nisem izvedel. Verjetno bi morali imeti bazen ali pa umetno inteligenco podučiti, da je bazen samo 10 km iz mesta … v Trbovljah.
Trboveljčanom bo treba zaračunati!
V tej smeri na izhodu iz mesta pa res imamo nekaj, kar morda niti vsi veliki nimajo. Ogromne rekreacijske površine za vse in vsakogar, tu pa res lahko vsak najde nekaj zase. Aktivni športniki, rekreativci, mamice z otroki in starejši. Evropark je prostor za odklop. Tudi sosede iz Trbovelj privablja, zaenkrat še brezplačno, v bodočnosti pa jim bo treba nekaj zaračunati. Saj tudi mi Zagorjani pri njih puščamo veliko denarja … pred Pilonom se kar tare avtomobilov z zagorskim grbom. Spomin na nakupe v Italiji in Avstriji pred mnogo leti kar naenkrat oživi.
Pa še nekaj imamo v Zagorju – kar pa definitivno v Sloveniji in verjetno še kje drugje nimajo. Po stažu najstarejšega župana. Dinastija Ming na Kitajskem, ki je vladala 276 let in v Zagorju Šva Gan sta sinonim za dolgoletno vladanje. Še malo pa jih ujamemo, zakaj pa ne?
Po stilski preobrazbi starega mesta ni več, le še cesta in lepa potka do nove železniške postaje, od kjer se iz Zagorja lahko odpelješ na lepo ali lepše. Ajaaa, kaj je stilska preobrazba?
Nekaj najboljšega kar se je naredilo iz podedovane industrijske dediščine. Namesto lesne industrije SVEA, Glasbena šola MEDEA. Naložba za prihodnjih sto let glasbene tradicije v Zagorju in neizčrpen vir novih članov legendarnega pihalnega orkestra.
“Ata, men je v Zagorji lepu,” je pribila vnukinja. Men tut, sm reku. Dej posprav zdej to pa greva na mestno ploščad, spet se neki dugaja. Orleki so bli, glih Adijo knapi so igral. Fajn se mamo. Jle?
