Od francoskega kapitala do zasavskega znanja
Čeprav se sliši skoraj neverjetno, so bile Trbovlje že pred več kot stoletjem precej “francoske”. Trboveljska premogokopna družba, ustanovljena leta 1872, je bila namreč v veliki meri v lasti francoskega kapitala. Delnice so bile zapisane celo v francoščini.
Pogovori na občini so konec tega tedna šli precej dlje od zgodovinskega spomina. Govorili so o prihodnosti energetike, prestrukturiranju industrijskih regij, gospodarstvu in – kar je za Zasavje ključno – o pravičnem prehodu iz premoga v trajnostni razvoj.
Župan Zoran Poznič je ob tem uporabil precej slikovito primerjavo: Trbovlje kot “črna luknja”, ki pa ljudi ne posrka, temveč jih izstreli med zvezde.
Zoran Poznič in Fabienne Runyo
Mladina, turizem in nova podoba regije
Pomemben del obiska je bil namenjen tudi dolgoletnemu partnerstvu s francoskim mestom Sallaumines. To sodelovanje že desetletja temelji predvsem na mladinskih izmenjavah in kulturnih projektih – in prav mladi naj bi bili tisti, ki bodo to vez peljali naprej. Na mizi je bila tudi nova strategija razvoja turizma za Zasavje. Ideja? Povezati razpršene lokalne zgodbe v nekaj, kar bo obiskovalcem dalo razlog, da se v regijo ne pripeljejo le mimogrede.
Med projekti, ki naj bi soustvarjali novo podobo Trbovelj, izstopajo oživljanje industrijske dediščine, umetniške intervencije v prostoru in zelene pobude, kot je projekt Zelena vez. Gre za poskus, da se nekoč degradirana območja spremenijo v prostore druženja in življenja.
Francoska veleposlanica je ob obisku poudarila, da je Slovenija “dragulj za francoske turiste”.