Več kot desetletje je vsako jutro odhajal v jamo. Danes gre v rov samo še izjemoma, a rudarska dediščina mu še vedno ogromno pomeni. Je tudi eden redkih, ki je poskrbel, da številni spomini na rudarstvo niso šli v pozabo, ampak so našli prostor v arhivih v trboveljskem drajeršohtu, kot mu po domače rečejo.
Z Antonom Liscem smo govorili o časih, ko so bili rudarji »nebodigatreba za upravo«, o bojih, o krivicah, o tovarištvu, o ponosu. Pa tudi o tem, kaj danes ostaja in kaj (pre)hitro tone v pozabo.
Iskreno. Neposredno. Brez olepševanja.
To ni le podkast – to je glas nekoga, ki je bil tam in pove točno tako, kot je bilo. To je epizoda, ki jo morate slišati.
Projekt je podprla fundacija Journalismfund Europe.
Če smo na momente pozabili, kako je biti pod političnim pritiskom, se bati za obstoj, če ne vemo več, kakšen vonj ima okrnjena svoboda govora, je dovolj, da se zapeljemo le 300 kilometrov južno. In namesto, da obiščemo samo tržnico in si privoščimo čevapčiče, gremo še med ljudi. Se z njimi pogovorimo.
Zasavske onlajn novice skupaj z medijem Nezavisne novine pripravljamo podkaste in članek na temo priseljevanja Bosancev v Slovenijo. Čas našega raziskovanja sega v Jugoslavijo, ko je bila vse ena država. Ampak tukaj ne bom pisala o bosanskih rudarjih, to boste kmalu lahko videli na portalu. Rada bi govorila o tem, kako drugače je pri nas in na območju nekdanje naše skupne države, v Bosni. Pardon, v Republiki Srbski. Ok, kje zdaj? Pojasnim.
