Na objektu z naslovom Kolonija 1. maja 23 že potekajo vzdrževalna dela. Od danes bo zato vsak dan vzpostavljena popolna zapore javne poti ob njem. Veljala bo v času del, ki naj bi potekala med 7. in 16. uro predvidoma do konca januarja.
Obvoz bo urejen na odsekih Kolonija 1. maja – Pod gozdom – Novi dom in Vreskovo – Pod gozdom.
Popolna zapora ceste tokrat ne bo potrebna, vzpostavili jo bodo šele po novem letu
“Živimo in čutimo z njimi,” je povedal Anton Lisec, zadnji rudarski sindikalist, ki je v svoji karieri spremljal več rudarskih nesreč svojih bližnjih “kumaratev”. “Vse skupaj mi je dalo kar misliti,” je pošteno povedal, čeprav nerad razmišlja o najhujših dogodkih.
Lisec je že kritično napovedal, da bodo nesrečo spet izkoristili za politične namene. “Tako je bilo vedno in mi smo to videli znova in znova.” A v določenih primerih ne politika, ne vodstvo nimata nobene veze. Podore mulja rudarji dobro poznajo in vedo, da mnogokrat pomoči ni. “To je jamska usoda,” doda.
Zadnjo žrtev v zasavskih rudniki so zabeležili februarja leta 2007, pred tem je bila ena hujših nesreč v jami Hrastnik leta 2001, ko je umrlo 5 rudarjev. Gmota blata je tistega nesrečnega aprila v jami Ojstro pokopala pet rudarjev, ki so po nočnem vdoru gmote blata zjutraj odšli na delo, tam pa jih je presenetila še večja količina in preživel je le eden od šestih. Ta je po nesreči povedal (iz knjige Zasavski premogovniki danes in nikoli več): “Vdor vode je nekaj najhujšega, kar te lahko doleti. Nekateri smo se reševali tako, da smo se obesili na kable pod stropom in tako plezali tudi po nekaj deset metrov na čistino. Ko te preseneti taka gmota blata, ki je kot živ pesek, si izgubljen. Hlastaš za zrakom, boriš se za življenje. Toda ob taki količini blata je tudi ta boj ponavadi brezuspešen.”
Eno najbolj črnih let za zasavske rudarje je bilo leto 1961, ko je 11. marca pri odstreljevanju na širokočelnem odkopu v jami Kotredež v Zagorju prišlo do eksplozije metana, ki je terjala življenje kar 13 rudarjev. Le dva meseca kasneje, istega leta sta dva rudarja izgubila življenje v Trbovljah, kjer je na mehaniziranem širokem čelu, zaradi povečanega pritiska popustila tesarba in zrušek materiala je bil usoden. Taisto nesrečno leto sta dva rudarja v jami Kotredež padla v jašek Vine in izgubila življenje.
Velenjska nesreča je, kot že rečeno, pretresla tudi Zasavce, ki so “jamsko usodo” že občutili. Lisec je danes s cmokom v grlu napovedal, da se bodo ob tem zagotovo zbrali in “kumaratom” poklonili, tako kot so to storili vedno. Z največjim spoštovanjem in kolegialnostjo.
VIDEO: Zgodba rudarja Kandija, ki ga je pred 24-leti v jami zasulo
Zemljišča ob vodotokih, ki spadajo v 2. red, so lastniki po zakonu o vodah dolžni urejati sami. Gre za priobalna zemljišča ob potokih in drugih vodah v občini, odvzeta so le območja ob reki Savi. V obveznosti lastnikov pa spadajo odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanja odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vseh vodnih in priobalnih zemljišč.
Pri urejanju morajo lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišča upoštevati, da je propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke potrebno v celoti odstraniti z območja tako, da ne škodujejo naravi. Na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je potrebno redno kositi brežine in priobalni pas, prepoved pa velja za goloseke. Večjih zdravih dreves ob potoku se ne sme posekati – nepretrgano drevesno in grmovno zarast na brežini potoka je potrebno v širini 5 metrov celo ohranjati.
Naj omenimo še dva zakona, ki ju je ob urejanju zemljišč ob potokih potrebno upoštevati. Po zakonu o divjadi in lovstvu je prepovedano odstranjevati zarast ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. Na območjih z naravovarstvenim statusom pa je potrebno upoštevati naravovarstveno zakonodajo. Za napotke se lastniki lahko obrnejo na območne enote Zavoda za varstvo narave.
Odlaganje vejevja, lesne mase oziroma deponiranje lesa je na vodnem in priobalnem zemljišču z namenom zmanjševanja poplavne in erozijske ogroženosti prepovedano. Prav tako postavljanje kakršnihkoli ovir, ograj, deponiranje bal lesa in drugih pridelkov ter odlaganje gradbenega materiala in odpadkov. V kolikor na njihova zemljišča odlagajo druge osebe, naj o tem obvestijo pristojno inšpekcijsko službo.
Dobila SMS, napisala podatke, neznanci pa so ji pobrali denar iz transakcijskega računa
V Italijanskem mestu Mareno Di Piave je od 17. do 19. januarja 2025 potekalo kickboxing tekmovanje, na katerem so sodelovali tudi borci Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Barve kluba so zastopali Amadea Kastelic, Tija Bantan, Lara Indof, Tina Baloh, Miha Koban, Urban Indof in Blaž Bračič. Tekmovanja se je sicer udeležilo 987 tekmovalcev iz 15 držav.
Najboljša je bila Tina Baloh, ki je osvojila komplet medalj. Zmago si je priborila v kategoriji do 70 kg, kategorijo višje je osvojila 2. mesto ter v odprti kategoriji grandchampion dosegla 3. mesto. Izjemna športnica je letos v Zagorju prejela nagrado za športnico leta 2024. O tem smo pisali TUKAJ.
Tretje mesto sta dosegla tudi Lara Indof v kategoriji kadetinj do 60 kg in Blaž Bračič med kadeti do 63 kg.
Dijaki četrtega letnika ekonomskega tehnika so ustanovili svoja podjetja, s katerimi se predstavljajo v Zasavju, urijo v prodaji in spoznavajo z vodenjem. Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli v Trbovljah v posebnem modulu namreč učenci v praksi preizkusijo znanje, ki so ga nabirali skozi leta in tako ustanovijo, vodijo in zapirajo svoja šolska podjetja. S čim se ukvarjajo, smo preverili pri direktorjih.
Da bi prispevala k zmanjšanju svetovnega problema odpadne plastika, je Nina Koritnik ustanovila svoje podjetje. Kaj je tisto nekaj, kar ima doma popolnoma vsak in kako le-to izboljšati, se je spraševala Nina in prišla do odgovora, da ima ”vsako gospodinjstvo ogromno čistil, vsebina teh pa je v 90 odstotkih voda, preostalo čistilna masa. Torej velika potrata plastike in denarja, kar je nesmiselno.” Njeno podjetje Terra zato ponuja ekološka večnamenska čistila v stekleni embalaži, kar omogoča ponovno polnjenje. Obenem je izdelkom dodala še pridih tradicije. Čistilo je izdelano po receptu babic in s tem ohranjeno dragoceno znanje in preplet “modrost preteklih generacij z našo skupno prihodnostjo.”
Podjetje Gentle Touch v sodelovanju z varstveno delovnim centrom (VDC) proizvaja in prodaja vate za nego obraza, ki so narejene za večkratno uporabo, medtem, ko se podjetje Talia ukvarja s podpornimi storitvami za osebe z intelektualno oviro. Obe skupini dijakov pa tudi pri svojem delu sodelujejo z VDC Zasavje in skušajo lokalno javnost ozaveščati o enakih pravicah za vse. “Osebe z intelektualno oviro so pogosto izločene iz družbe in zaznamovane na različne načine,” je poudarila direktorica Klavdija Delpin, ki želi spodbujati in razširiti vrednoti strpnosti in medsebojne pomoči sočloveku.
Naravne izdelke za sprostitev ponuja podjetje Eleferi, katerega direktor je dijak Nik Kreča. Ponujajo kopalne bombice ter ročno izdelane kopalne soli in mila. “Ime Eleferi izhaja iz latinščine, kar v slovenščini pomeni svoboda. Podjetje pa z mislijo na zdravje in naravno harmonijo prinaša mir in svobodo od stresa ter postaja simbol trajnostne prihodnosti.” Direktor je v sodobnem času namreč prepoznal problem stresa in neravnovesja v življenju, kar je lahko krivec marsikatere bolezni. Z redno uporabo njihovih naravnih izdelkov po besedah mladega direktorja uporabniki najdejo osvoboditev in posledično kakovostnejše življenje.
Dejavnosti, v katerih so dijaki ustanovili svoja podjetja poteka na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, pod mentorstvom novopečene učiteljice in dolgoletne direktorice VDC Zasavje Špele Režun. “Dijaki tako v praksi uporabijo in preizkusijo teoretično znanje, ki so ga v času šolanja pridobili in osvojijo dodatna znanja iz področja realnega ravnanja z denarjem, preizkušanja njihovih idej na trgu, timskega sodelovanja, reševanja konfliktov, javnega nastopanja, predstavljanja in prodaje izdelkov oziroma storitev in še marsikaj drugega,” je poudarila Režun in dodala, da dijaška podjetja lahko označi kot “šolo za lajf”.
Izbor novega direktorja Komunale Zagorje je zaključen. “Prejeli smo le eno vlogo na razpis, in sicer od Mitje Lazarja. Obravnavali smo jo v decembru, ko smo z njim opravili tudi razgovor in sprejeli sklep, da kandidata imenujemo za direktorja komunale za naslednje mandatno obdobje. Z delom naj bi pričel v začetku maja,” nam je povedal namestnik predsednika skupščine Mitja Drobež.
Družba je trenutno namreč brez predsednika skupščine – funkcije, ki jo je sicer opravljal Lazar. Po besedah Drobeža je le-ta odstopil, ko je poslal vlogo na razpis za direktorja družbe.
Skupščina Javnega podjetja Komunala Zagorje je ob napovedani upokojitvi trenutnega direktorja Sandija Grčarja razpis za novega objavila v lanskem oktobru. V kateri fazi je izbor novega vodje, smo preverjali že konec novembra in o tem tudi poročali.
Dolgoletni direktor zagorskega podjetja odhaja, kdo ga bo nadomestil še neznanka
