18. 07. 2022

V Zasavju je v omrežje priklopljenih 811 sončnih elektrarn. Na našem območju je Elektro Ljubljana prek državnega energetskega podjetja SODO edini pooblaščenec za priklop sončnih elektrarn in čeprav distribucijska enota (DE) Trbovlje ne pokriva točno občinskih meja, je to realna številka, pravijo. A tistim, ki šele razmišljajo o sončni energiji – in teh ni malo, ne kaže prav dobro. Omrežje za priklop vseh individualnih elektrarn namreč še zdaleč ni dovolj zmogljivo, nove investicije v gradnjo omrežja pa ekonomsko niso smiselne. Kakšne so rešitve?

“V Elektru Ljubljana opažamo povečan interes po izgradnji sončnih elektrarn, tako direktno priklopljenih kot samooskrb, ki se kaže v eksponentno povečanem številu vlog za priključitev,” pojasnjujejo v Elektro Ljubljana in dodajajo, da je čakalna doba za izdajo soglasja za priključitev do dva meseca. Pri posameznih primerih, kjer je potrebna podrobna analiza z meritvami na terenu, traja še dlje. Čakalna doba za priklop elektrarne po njeni namestitvi pa je približno 3 tedne, dodajajo. 

Množični priklopi na omrežje niso izvedljivi, saj je prostora le za nekaj elektrarn

Sončna elektrarna na trboveljski bolnišnici.

Pogoji za priključevanje sončnih elektrarn so sicer za vse enaki, tako tudi Zasavje po tem ne izstopa, pojasnjujejo v Elektro Ljubljana, so pa za priključitev sončne elektrarne potrebne ustrezne napetostne razmere na nizkonapetostnem izvodu. To preverijo z elektroenergetsko analizo omrežja, v katero bi bila nova sončna elektrarna umeščena. “Za večje elektrarne (50 kW in več), ki se vključujejo v transformatorsko postajo ali srednjenapetostno omrežje skupaj z industrijskim odjemom, večinoma ni večjih težav. Za individualne samooskrbe pa je na vsakem nizkonapetostnem izvodu prostora le za nekaj elektrarn,” poudarjajo v Elektro Ljubljana. Tako množično priklapljanje novih sončnih elektrarn v prihodnje ne bo mogoče.  

Tudi gradnja omrežja za priklop vseh naprav bi bila ekonomsko neupravičena, saj bi se omrežnina preveč podražila, dodajajo. Zato bo v prihodnje prišla v poštev kombinacija ojačitve omrežja in drugih ukrepov, kot sta denimo oddaja energije v omrežje glede na trenutne zmožnosti omrežja ali kombinacija proizvodnje s hranilnikom energije. 

Rešitev vidijo v skupnostnih sončnih elektrarnah

Ena od rešitev so skupnostne sončne elektrarne na strehah večjih objektov.

V Elektro Ljubljana tako občanom, ki nimajo možnosti priključitve lastne samooskrbne sončne elektrarne zaradi nezadostne razpoložljivosti distribucijskega omrežja ali drugih prostorskih omejitev, svetujejo, da se vključijo v skupinsko samooskrbo ali samooskrbo preko skupnostne samooskrbe. Takšno skupnostno sončno elektrarno bodo, na primer, kmalu postavili na strehi osnovne šole v Hrastniku, prvi odjemalci električne energije pa so na takšno sončno elektrarno že priklopljeni tudi v Radečah, kjer so jo postavili na streho zdravstvenega doma. 

“Problematika nezmožnosti priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn je izrazitejša na redko poseljenih ruralnih območjih, kjer je obstoječe nizkonapetostno omrežje večjih dolžin in šibkejših presekov,” še pojasnjujejo v Elektro Ljubljana. Tem odjemalcem svetujejo, da si zgradijo samooskrbo v kombinaciji s prilagajanjem odjema in ali hranilnikom.

V Hrastniku bodo privarčevali do 65 odstotkov

Zadnjo večjo sončno elektrarno je na Blatah v Hrastniku v omrežje priklopil Rudis.

Izračunov, kaj je bolj optimalno za določeno gospodinjstvo, v Elektro Ljubljana sicer ne delajo, pač pa je to področje, s katerim se ukvarjajo ponudniki sončnih elektrarn. “Merilo je izmerjena ali pričakovana letna poraba, orientacija strehe, lokacija stavbe ipd.,” so pojasnili v Elektro Ljubljana. 

Kaj pa skupnostna sončna elektrarna? Kot smo že poročali, bo hrastniško gospodinjstvo, priklopljeno na skupnostno sončno elektrarno, ki letno porabi približno 2000 kilovatnih ur, v elektrarno vložilo 300 evrov. V prvih 15 letih bi se jim strošek električne energije znižal za 30 odstotkov, po tem obdobju pa za približno 65 odstotkov, so izračunali v energetski zadrugi Zeleni Hrastnik.

SORODNI ČLANKI:

Trije ambiciozni plani za ohranitev trboveljske energetike