15. 11. 2021

Miran Prnaver iz Radeč ima za seboj dolgo politično vključenost in še danes je povezan z odločitvami, ki krojijo življenje, napredek in razvoj mesta ob Savi. Radeče so po referendumu leta 1994 postale ena izmed 147 novih, predvsem manjših občin v Sloveniji, sogovornik Miran pa sedi v občinskem svetu neprekinjeno vse od tedaj, torej 27 let.

Po njegovih skoraj treh desetletjih v Občinskem svetu Občine Radeče sva se v pogovoru vrnila v čas nastanka Radeč kot samostojne Občine. Obstajale so težnje, da bi Zidani Most in Loka pri Zidanem Mostu bila del radeške občine, a sta se prevesili, prva proti Laškemu in druga proti Sevnici.

Pisal se je 4. december 1994 in tedaj so potekale lokalne volitve, na katerih je bil Miran Prnaver prvič potrjen s strani radeških volivcev, 24. istega meseca pa je v jedilnici radeške osnovne šole prvič zasedal prvi občinski svet. “Seje niso potekale vedno v občinski zgradbi, kjer so danes – ravno nasprotno, pogosto so bile v šoli, prostorih papirnice in tudi v sejni sobi nekdanjega Hotela Jadran,” pripoveduje. V drugem mandatu pa so že sestankovali v današnji občinski zgradbi in tudi dobili prvega tajnika Občine; kasneje se je ta funkcija preimenovala v direktorja občinske uprave.

“Porodne težave in otroške bolezni” ob rojstvu Občine Radeče

V sejni sobi občinske stavbe po koncu konstitutivne seje aktualnega mandata, december 2018

Dela in izzivov je bilo na začetku veliko. Oblikovati je bilo potrebno občinsko upravo, določiti prostore, v katerih bo delovala, delovna telesa in organe, ki pritičejo Občini ter seveda sestaviti temeljne dokumente, kot je denimo statut ter datum in vsebina občinskega praznika. “S tem, ko se je na papirju “rodila” nova Občina, seveda ni manjkalo ne porodnih težav ne otroških bolezni,” je slikovito opisal ter povedal, da so se v prvem mandatu največ ukvarjali z delitveno bilanco, katero so zaključili šele v naslednjem mandatu. Radeče so se namreč odcepile – do referenduma so bile samostojna krajevna skupnost znotraj Občine Laško, prvi župan Občine Radeče pa je bil Janez Zahrastnik. Na vprašanje, zakaj se je sploh odločil vstopiti v občinski svet, preprosto odgovori: “Bil sem že predsednik lokalne stranke (Slovenski krščanski demokrati) sicer takrat pod okriljem Občinskega odbora SKD Laško, in ko si enkrat v takšni vlogi, tudi člani in podporniki nekako pričakujejo, da kandidiraš in da si na vrhu liste,” se spominja Miran, ki je danes predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije – pravzaprav enake formacije kot so bili Slovenski krščanski demokrati, le da nosi od leta 2000 sedanje ime.

Miran izven političnega udejstvovanja

Njegova službena pot je na Slovenskih železnicah

Dolgoletni občinski svetnik, ki bo januarja prihodnje leto dopolnil 57 let, je odraščal na Hotemežu, zadnje skoraj desetletje pa živi z ženo Danico na Krakovem v središču Radeč.

Po odsluženem obveznem vojaškem roku se je zaposlil na Slovenskih železnicah, kjer dela še danes – kot prometnik (polovični delovni čas, drugo polovico opravlja delo poklicnega člana Sveta delavcev SŽ – Infrastruktura d.o.o.), in kot prav tako dolgoletni urednik sindikalnega glasila Prometnik.

Med izročanjem ponovoletnega darila Karitas-a soobčanki v Trubarjevem domu upokojencev

Aktiven je v Župnijski Karitas in Župnijskem pastoralnem svetu, v prostem času pa je nekoč rad potoval, v zdajšnjem času pa se pogosteje odpravi v hribe ali kolesari.

Je človek števil, zanimajo ga statistike in analize, s čimer ob posebnih priložnosti v svojih nagovorih rad “pocrklja” tudi ostale skozi tovrstne zanimivosti.

Vsi ZA, le predlagatelj PROTI; javno sejo zaprli za javnost

Miran Prnaver in župan Radeč Tomaž Režun, september 2021

Odločanje o razvoju Občine Radeče, kot tudi vsake druge, je kakopak resna tema, ki zahteva veliko mero preudarnosti, razumevanja, odgovornosti ter tudi pripravljenost sklepanja kompromisov. So se pa vendarle pripetile tudi kakšne humoreske. “Bil je med nami tudi svetnik, ki je pogosto kaj predlagal, pa nekako ni bilo posluha in njegovi predlogi niso bili potrjeni. Nekoč je znova podal predlog in takrat s(m)o bili vsi ZA, le on, ki je bil pravzaprav predlagatelj pa PROTI.” In še: “Potekala je občinska seja na vročo temo glede stanja v ZD Radeče, seje so seveda odprte za javnost ob predhodni najavi. Nikoli prej in nikoli pozneje se ni zgodilo, da bi se je udeležil kak občan, tedaj pa se je. In po petih minutah poteka je postala seja zaprta za javnost,” opisuje pripetljaje, za katere ga zaprosim v pogovoru v duhu česa zanimivega, smešnega ali nenavadnega.

V vseh 27 letih delovanja Občine Radeče tudi odstopov svetnikov ni bilo, razen v 1. mandatu, kjer po začetnih konfliktih sicer pravega formalnega odstopa ni bilo, se pa eden od svetnikov protestno ni udeleževal sej.

Kje so danes možnosti za izboljšave

Miran Prnaver, kateremu ne manjka niti solidarne naravnanosti (je namreč najbolj aktiven krvodajalec v radeški občini in aktiven prostovoljec Župnijske Karitas), prepoznava turizem kot priložnost za razcvet Radeč. “Iz vsakega kamenčka se je potrebno naučiti narediti promocijo in s tem, kar celotna občina premore, bi se to zagotovo dalo.” Pravi, da če bi bili časi normalni, je v tej panogi zagotovo prihodnost, saj je izgradnja HE Vrhovo dala široko izhodišče za razvoj in ima tako radeško območje odlične pogoje za to. “Tudi malo gospodarstvo, podjetnike in obrtnike, menim, je potrebno podpirati, kot je le možno,” pripoveduje in se naveže tudi na najbolj prepoznavno panogo v Radečah – papirnico: “Znanje izdelovanja papirja je nujno ohraniti, kljub temu, da ima danes radeška papirnica (ne upoštevajoč Muflon) okrog tisoč manj zaposlenih, kot jih je imela v svojih najboljših časih.”

SORODNI ČLANKI:

Ko jih je bilo na splavu 147, so imeli še vedno suhe noge