26. 08. 2021

Trboveljski karate letos beleži 50 let in to brez prekinitev. Saj so bili boljši in slabši časi, a treniralo se je ves čas. Že skoraj od samih začetkov in še danes vedno aktiven Bogdan Simerl nam je povedal, kako se je vse skupaj začelo.

“Dobro je tako kot je, le da tako ostane.”

Ljubljanski klub je želel razširiti svoje enote po vsej Sloveniji in v Trbovljah so hitro našli pripadnike. Njihove prve vadbe so se začele v telovadnici na Sallauminessu leta 1971. Prostora danes več ni, telovadnico so podrli, zgradili bloke, spomini pa ostajajo.

Ko so se treningi pričeli je karate veljal le kot borilna veščina in tekmovalnega sistema še ni bilo. Ob prvih novačenjih Marjana Fritza, ki je iz Ljubljane karate pripeljal še v Trbovlje, se je javilo nekaj 10 članov. Dosti je bilo tudi žensk, spomine svojih predhodnikov opisuje Simerl.

Po treningu v TVD Partizan 1972.

Nekako največja težava je bila poiskati primeren prostor za vadbo. Od prve telovadnice z razpokanimi okni, uničenimi tlemi in še kakšno napako bi se našlo – so danes karateisti ponosni, da so si uredili svoje mesto pod soncem. Zadnjih nekaj let trenirajo v urejenih prostorih za trboveljskim sodiščem, kjer imajo dovolj prostora tudi za opremo. Predvsem z mlajšimi člani pa večino treningov opravijo v šolskih telovadnicah na OŠ Ivan Cankar in OŠ Trbovlje.

Čas je bil za samostojnost in tekmovanja

Nekdanji dolgoletni predsednik Franjo Glavica.

Trboveljčani so prva štiri leta delovali pod ljubljanskim klubom, leta 1975 pa so se osamosvojili in s prvim predsednikom Franjom Glavico ustanovili svoj klub, ta ki je še kako aktiven tudi danes. Začela so se prvenstva, karate je postal tekmovalni šport in vse več je bilo turnirjev in tekem. Karate je bil v vzponu in v prvem desetletju delovanju so Zasavci našteli okoli 400 članov. In po vsakem gor je tudi dol.  Bilo je precej menjav trenerjev, menjale so se generacije in leta 1987 je v klubu ostalo le še kakšnih 10,20 članov. A sreča, da so bili prav ti dovolj zagnani in so vztrajali.

Le leto kasneje je sledil razcvet nove generacija. Hodili so na tekmovanja, padale so medalje. Njihovi člani so zmagovali na državnih in tudi mednarodnih prvenstvih. Klub je poiskal sponzorje, dobili so boljšo opremo. Prvič v zgodovino so imeli lastne klubske trenirke, se ponosno spominja Simerl, ki je funkcijo predsednika prevzel za Franjom Glavico leta 2006 in ostaja pomemben člen kluba še danes.

Trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl.

In, če je ob ustanovitvi bilo pomanjkanje strokovnega znanja, se je po dveh desetletjih obrnilo. Tedensko so izvajali seminarje, izobraževanja, preučevali literaturo in sodelovali s Karate zvezo Slovenije. Veliko trboveljskih tekmovalec je vstopilo v državno reprezentanco. Rezultati so se pokazali v osvojenih prvenstvih.

Eden najstarejših turnirjev v Evropi

Karate turnir Trbovlje je eden najstarejših v tem delu sveta, prvič so ga priredili leta 1973 in od takrat ga prirejajo skoraj vsako leto. Postal je mednarodni turnir s preko 700 udeležencev, 15 držav …velesile pripeljejo svoje reprezentante, pridejo svetovni in evropski prvaki. Pred leti je v Trbovlje prišla tudi aktualna olimpijska prvakinja iz Tokia.

Zdravko Romih na trboveljskem turnirju.

Zanimiv je podatek, da se je prvi turnir zgodil pod okrilje JLA, torej jugoslovanske armade. Karateisti so potrebovali pomoč, vojska pa je bila takrat zelo odprta za takšne vsebine. In tako je prvi trboveljski turnir bil Turnir JLA.

Delo je dobro začrtano, le nadaljevati je treba

Bogdan Simerl se v vseh letih poučevanja karateja ni naveličal. Hvaležen ženi in družini, da je poleg popoldanskih treningov, sprejela njegove vikend odsotnosti zaradi turnirjev in tekmovanj širom Evrope. V borilne veščine sta se, jasno, podala tudi oba Simerlova otroka, ki sta aktivna tako v telovadnici kot pri vodenju kluba.

Na prireditvi Karateist leta 2018 od 8 priznanj, kar 4 v Trbovlje.

V Trbovljah so ves čas gradili na novih generacijah, zato težko tarnajo, da otrok ni. »Tako kot je, je super. Da bi se le tako nadaljevalo,« pove Simerl. Tudi njim pa je korona pustila pečat in okrnila treninge. »Slabše izhodišče se bo šele poznalo, naši južni sosedje so trenirali s polno paro, ko smo bili mi zaprti med štiri stene.« Situacijo so reševali s spletnimi video povezavami in posnetimi vadbami – kar pa nikakor ni primerljivo srečanju v živo.

Karateisti si želijo, da bi vse kar so 50 let gradili, ostalo. Da bi nove generacije šport nadaljevale in v novi dobi ustvarili še veliko uspehov.

Trboveljčani na Evropskem mladinskem prvenstvu 2016 na Cipru.

Najuspešnejše državno prvenstvo v zgodovini Karate kluba Trbovlje