V zadnjih dveh dneh so v Hrastniku vzeli dvanajst brisov, od tega tri v domu starejših in ostale izven. Vsi brisi so bili negativni
Stanje v Hrastniku tako od torka ostaja nespremenjeno.
So pa danes s hrastniške občine sporočili, da bo jutri znano tudi novo število že ozdravljenih oskrbovancev doma.
Iz Hrastnika: Kot hčerka starejših staršev raje tega ne bi prebrala
Dvakrat mesečno bomo na našem portalu objavili Četrtkovo EVJ akcijo, v katero bomo vključili najbolj zanimive artikle, storitve in ugodnosti, ki jih najdete v Trgovini EVJ center v Kisovcu ali v njihovi spletni trgovini.
Tokrat na našem FB profilu objavljamo NAGRADNO IGRO, v kateri bomo razdelili kar 100 brezplačnih LED žarnic.
Nagradno igro najdete TUKAJ
Srčna Hrastničanka je svoj dopust izkoristila, da je stopila v vrste zdravstvenih delavcev, ki prostovoljno pomagajo v DSO Hrastnik, kjer so bile v zadnjem mesecu razmere, tako za stanovalce kot zaposlene, nevzdržne.
Svoje znanje je mladenka kot medicinska sestra s pridom prenesla tudi na prostovoljno delo, tega pa je opravljala v času svojega letnega dopusta. Ne bomo je poimenovali, saj se ne želi izpostavljati. Namen njene objave je, da bi spodbudila še druge naj priskočijo na pomoč.
“Za moj odhod v DSO Hrastnik so vedeli samo moji domači ter direktorica, Saša (op.a. ZD Zagorje), ki je bila takoj pripravljena prisluhniti moji ideji o prostovoljstvu. Zato sem oklevala, če bi sploh napisala teh nekaj stavkov in se izpostavljala, pa mi vest ne da miru, da ne bi.
Kdorkoli se je srečeval s pisanjem urnika ve, da je najtežje, ko imaš “prazne kvadratke”, ti pa ne veš s kom jih boš zapolnil in, ko smo dober mesec nazaj začeli po medijih spremljati izredne razmere v DSO-ju v Hrastniku, sem se odločila, da jim med svojim dopustom pridem pomagat. Pa čeprav za par dni. Vsi vemo, da po domovih starejših ni bilo nikoli viška negovalnega kadra, ob izrednem stanju pa se ta manjko še bolj občuti. Novica medijem čez čas ni več zanimiva, pomoč od drugje počasi odhaja domov, zaposleni še niso nazaj, vendar mora biti delo vsak dan znova opravljeno in to z manj kadra ter v zelo težkih razmerah.
Naprošam vse, ki imate možnost, da pomagate, ker delovnih rok še vedno zelo primankuje.
Naj povem, da so vsi zaposleni zelo prijazni in so me toplo sprejeli, stanovalci pa hvaležni in zelo potrpežljivi, čeprav nas v “vesoljski opremi” niso razlikovali med sabo in sem včasih koga tudi po 3x na dan vprašala kako se piše (zajtrk, kosilo, večerja)?
DSO Hrastnik, držite se. Naj vlada še naprej tako optimistično vzdušje in upam, da boste še deležni pomoči dobrih ljudi.
Srečno!?”
Največ turističnih bonov v Zasavju, za skoraj 10 tisočakov, je bilo unovčenih v Zagorju (66), najmanj, le 748,50 evrov v Trbovljah (9). Zasavci pa so kot najbolj priljubljeno destinacijo za koriščenje bonov izbrali Piran.
Finančna uprava Republike Slovenije je predstavila podrobnejše podatke o tem, katere slovenske destinacije so pri domačih prebivalcev najbolj priljubljene in kje so se odločili pustiti svojih 200 evrov kot polnoletni ali 50 evrov kot mladoletni državljani. Mi pa smo, seveda, pripravili pregled za zasavsko okolje.
| OBČINA | št. unovčenih | skupni znesek |
| HRASTNIK | 15 | 2.233,50 |
| TRBOVLJE | 9 | 748,50 |
| ZAGORJE | 66 | 9.927,80 |
| LITIJA | 46 | 4.979,00 |
| RADEČE | 18 | 2.416,00 |
vir: FURS, podatki do 9.8.2020
V naših treh občinah je bilo unovčenih skupno 120 bonov, še 46 v Litiji in 18 v Radečah. Slovenci so skupno v Zasavju pustili skoraj 13.000 evrov iz naslova bonov, če prištejemo še Litijo skoraj 18 tisočakov, v Radečah pa so unovčili za 2.416 evrov bonov.
Vir: FURS
Očitno je okus Zasavcev za dopustovanje zelo podoben. Prva v vrsti po priljubljenosti slovenskih počitniških destinacij za prebivalce zasavskih občin je Piran, tam so v skupnem znesku pustili za skoraj 294 tisoč evrov, vključno z Radečami več kot 315 tisočakov. Na drugem in tretjem mestu so še Kranjska Gora, Izola, Bohinj in Moravske Toplice. Občani zgornjih petih občin so do sredine julija zapravili za 1,5 milijona evrov iz naslova državne spodbude.
Namestitev številka ena po količini unovčenih bonov v Sloveniji je Hotel Histrion, kot vrsta namestitve pa zmagajo apartmaji, sledijo nočitve v kampih. Najpogosteje so počitnikovali stari med 35 in 45, večina je bon izkoristila za 2-dnevno nočitev. Med slovenskimi prebivalci, je do sredine julija bone unovčilo največ upravičencev iz osrednje Slovenije in sicer več kot 7%, sledi Štajerska s 6%.
Ko je Kisovčan Uroš Ržišnik, nekdanji rudar, napisal pesem o svojih zadnjih dneh v rudniku in le to pokazal še enemu domačinu Luku Groboljšku, se je glasba napisala kar sama po sebi.
Avtor besedila je v pesmi opisal svoje spomine na »knapuske« dni. Kako so za svoj kruh resnično trdo garali, da je vsak rudar ponosen na to, ter kako jih za vedno povezuje rudarska kri (knapuska kri). »Ko mi je Uroš pred časom poslal tekst, sem samo vzel list in svinčnik ter začel pisati melodijo, ker se je kar samo pisalo« pripoveduje avtor glasbe in aranžmaja Luka Groboljšek, ki je s skupino Lagard povezal številne glasbenike in ustvarjalce, da so skupaj pesem »Naša knapuska kri« zapakirali v celoto.
Na vprašanja je odgovarjal Luka Groboljšek:
Luka Groboljšek
Kaj ste želeli s pesmijo sporočiti?
Vsi, ki smo delali na tem projektu smo želeli preseči naše zmožnosti, ker smo verjeli da bo končni izdelek res lep. S sporočilom se nismo nikoli ukvarjali, je pa sporočilo prišlo samo od sebe verjetno. To, da moramo biti ponosni na svoje korenine tudi, ko drevo odcveti.
Ima pesem kakšen poseben pomen?
Glede na prve odzive ima velik pomen za veliko ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z rudarstvom v naši dolini in širše. Iz naše strani pa je le skromen poklon našim prednikom, vsem rudarjem, ki še vedno pripovedujejo neverjetne zgodbe ter naši lepi zagorski občini.
Za realizacijo skladbe ste se povezali z več glasbeniki.
Vsako leto se povežemo (op.a. skupina Lagard) z res veliko glasbeniki, da bi ustvarili nove skladbe. Tudi Naša knapuska kri ni bila izjema. Poleg rudarskih pevcev so se nam pridružili tudi glasbeniki pihalnega orkestra Svea, v studiu pa smo imeli takšen godalni kvartet, da so še studijci ostali brez besed.
Še veliko drugih glasbenikov je dodalo svoj pridih in za to smo jim neskončno hvaležni, saj brez takšne podpore kaj takšnega, kar smo izdali sedaj, ni mogoče.
Videospot ste posneli v Kisovcu. Koliko časa je trajalo snemanje in kako je sploh vse skupaj potekalo?
Glede na to, da se takšni videi snemajo po več dni skupaj smo bili mi gotovi v rekordnem času. Vse je bilo posneto v dobrih štirih urah, res pa je da smo na celem projektu delali dobrih 5 mesecev! Je pa treba izpostaviti tudi , da smo imeli vse res dobro pripravljeno ter da je bila filmska ekipa res odlična. Režijo in kamero smo prepustili Gašperju Plevelu, za neverjetne posnetke z dronom pa je poskrbel Tomaž Zupan.
Od kje ideja za scenarij?
Izročilo skladbe je zelo bogato, zato je bilo treba vse skupaj z videom še dvigniti za kakšen nivo. Zato smo vključili prelep kisovški stolp, zračne posnetke zagorske doline in Uroša na stolpu, ki nam vsem skupaj pripoveduje o svojih zadnjih dneh v rudniku. Za to, da smo lahko izpeljali scenarij pa se moramo zahvaliti tudi Karmen Cestnik in rudarskemu muzeju za dovoljenje.
Za arhivske posnetke pa se moramo zahvaliti Vukašinu Šobotu, saj smo imeli z njimi največ težav, ker so zelo zelo težko dostopni.
So sodelovali tudi pravi “knapi”?
Vsekakor! Uroš Ržišnik je delal v jami, od tu tudi toliko zgodb in besedil, ki jih je napisal. Zato sem tudi želel, da spremljevalne vokale odpojejo pravi knapi. Poleg Uroša so se nam zato pridružili še Jože Grošelj, Miran Kokole, Drago Korinšek in Uroš Bokal. Sami ljudje odprtih src, večnega nasmeha na obrazu in nepozabnih zgodb!
Je pesem del ohranjanja rudarske dediščine?
V mojih očeh vsekakor. Z glasbo smo v naši dolini res uspešno delili rudarsko izročilo in upam da se ne bo kmalu končalo, saj je zgodb še veliko. Je pa potrebno nekaj narediti z dostopnostjo rudarskega arhiva, tu je še največ težav. Bodoče generacije bodo morale imeti dostop do tega, ker iz dveh, treh dokumentarcev RTV-ja ne bodo izvedeli veliko. Bistvo so naši, zasavski arhivi. Brez lepotičenja in dramatiziranja, surovi kot je bilo takrat življenje.
Vremenska ujma je 29. julija letos precej škode povzročila tudi v Hrastniku, odprt je razpis za prijavo škode.
Minuli konec meseca je vremenska ujma povzročila veliko škode, zato od začetka avgusta na območju občine Hrastnik poteka popis in ocenjevanje škode na zemljiščih, objektih in na infrastrukturi.
Nastalo škodo čimprej prijavite, najkasneje pa do 19. avgusta. Prijave lahko pošljete na naslov Občina Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik ali preko elektronske pošte obcina.hrastnik@hrastnik.si.
