20. 07. 2020

Smučanje je v Zasavju že od nekdaj priljubljeno. Rudarji, ki so ves teden v jamah vdihovali črni prah, so se v prostem času radi zaganjali v bele strmine. Njihova oprema je bila v primerjavi z današnjim časom zelo skromna, na večino smučišč pa so šli peš. Avto je bil redka dobrina.

Smučarsko društvo Trbovlje ima dolgo tradicijo. Eden njegovih dolgoletnih vernih članov je Boris Zupan, ki ga večina bolj pozna kot Španca. Njegovi družini je pripadala gostila Pr Španc, ki je bila nekoč v Trbovljah zelo znana in po nedeljski maši obvezna postaja precejšnjega števila Trboveljčanov. Kako so Špančevi pridobili to ime, je raziskoval celo pokojni Tine Lenarčič, vendar je to še do dandanes ostala skrivnost.

Da se vrnemo k smučariji. Že Borisov oče je rad smučal in je sina zelo kmalu preizkusil najprej kar na svojih smučeh, kaj kmalu pa mu je kupil nove, Borisovim letom primerne.

Kar tristo parov smuči

Danes ima Boris svoj zasebni muzej smučk in opreme. »To mi je v veliko veselje,« pravi. Okrog 300 parov jih je, veliko je Elanovih, te so posebej razstavljene. Zanimive so tiste najstarejše, lesene s takratnimi vezmi in palicami. Za posamezne pare so vezane prav posebne zgodbe, ki jih Boris z veseljem deli. Častitljivo starost imajo tiste iz davnega leta 1900.

Pa prve Elanove smuči iz leta 1946, na katerih so zvezda, Triglav in napis Elan. Ali pa smuči, ki so pripadale uspešnemu alpskemu smučarju Mariusu Eriksenu, Oslo 1936.

Ena od posebnost je reklamna smučka Elan, ki je poslikana s kopijo Mrtvaškega plesa iz Hrastovelj. Borisovo zbirko krasi tudi prvi logo Planice. Poleg smuči je tu še cela zbirka navadnih usnjenih okovanih čevljev, kasneje prilagojenih za alpske smuči, pancerjev, smučarskih kap, pokalov, sank, drsalk, fotografij …

Boris rad obuja spomine. Spomni se tudi prve žičnice na Vrheh, kjer so knapi in njihovi prijatelji največ smučali.

Mlade smučarje je treniral 35 let

»Prvič sem stopil na smuči 1952, smučam pa še danes. Za dušo seveda. Pa trener smučanja sem bil 35 let. Veliko smo smučali tudi na Kumu na Lipčevem travniku, kjer je bila 50-metrska  skakalnica. Dve leti je tu obratovala prva vlečnica v Sloveniji imenovana Damjanka (1953-55). Ker pa je elektromotor motil oddajnik, so jo na našo veliko žalost zaprli. Kar nekaj skakalnic je bilo tudi nižje v okolici Trbovelj,” 

Večina razstavljenih smučk je uporabnih. Kakšen starejši model pa si Boris nadene, ko se udeleži srečanja starodobnikov. Da, prav ste prebrali, saj si tudi stare smuči zaslužijo ta naziv, kajne? Večina iz Borisove zbirke je prav takih. So pa bile njegove smuči tudi večkrat na ogled postavljene.

V Zasavskem muzeju Trbovlje je pred nekaj leti Boris imel samostojno razstavo in ob tej priložnosti je izšla tudi brošura z naslovom Smučamo, sankamo, skačemo že 100 let. 

Naš smučarski sogovornik je sodeloval tudi na skupnih razstavah s tovarno Elan. Zadnja je bila pred dvema letoma, ko so prenavljali trgovino, takrat je Elanovemu stalnemu muzeju  podaril 23 parov smuči njihove znamke, starejših modelov.