V Hrastniku se danes odvija prava norišnica. Vsaj za občinsko oblast in vodje v Zdravstvenem domu ter Domu starejših. Okuženih je več družin, ena od okuženih je zaposlena v domu starejših Hrastnik. Povrh vsega pa je taista skupina okuženih v soboto bila na večji zasebni zabavi, kjer je bilo okoli 50 povabljencev.
Včeraj so bili policisti obveščeni o roparski tatvini v eni izmed trgovin v Zagorju. Kot poročajo bralci naj bi šlo za Mercator na Farčnikovi koloniji.
Ugotovljeno je bilo, sporočijo s PU Ljubljana, da je neznani storilec okoli 18. ure pri plačevanju izdelkov stopil za prodajni pult, odrinil prodajalko in iz blagajne vzel nekaj sto evrov gotovine. Po dogodku je zbežal.
Nobena oseba v dogodku ni bila poškodovana. Policisti pa z zbiranjem obvestil nadaljujejo.
Opis neznanca: moški star okoli 30 let, visok 180 cm, kratkih temno rjavih las, oblečen v črno jopo, modra trenirka spodnji del, obut v svetle superge.
Policisti Policijske postaje Zagorje ob Savi pozivajo vse, ki imajo kakršne koli informacije, ki bi lahko pomagale pri uspešni preiskavi kaznivega dejanja ter prijetju neznanega osumljenca kaznivega dejanja, da o tem obvestijo Policijsko postajo Zagorje ob Savi na tel. št. 03 56 83 400 ali se zglasijo osebno, pokličejo na interventno številko 113 ali anonimni telefon Policije 080 1200.
Pa poglejmo kaj o svojih letošnjih poletnih oddihih pravita prva moža svojih občin in prva dama Trbovelj.
Hrastniški župan Marko Funkl zaenkrat nima v načrtu dopustovanja za mejami Slovenije, “bolj potepanje in odkrivanje različnih krajev in znamenitosti znotraj države”. Sicer pa, kot še doda – “je najbolj pomembno s kom preživimo čas, ter da je v naravi in v miru.”
Tudi zagorski župan Matjaž Švagan veliki načrtov za letošnje poletje (še) nima. Kot je poudaril pa bo vsekakor kakšen prost dan preživel znotraj meja Slovenije.
Zanimivo pa je, da edina od vseh treh, ki redno svoje izlete in potovanja objavlja na družabnih omrežjih, županja Jasna Gabrič na vprašanje o tem, kje bo dopustovala letos odgovori: “Na spodnje vprašanje ne želim odgovoriti, ker posega v moj osebni prostor. Pa brez zamere. Na tole ne odgovarjam ne vam in tudi ne drugim medijem, tako da v tem ni razlike.”
Zasavci – na dopust na Hrvaško, na bone na slovensko morje ali v hribe?
Glede na to, da so bazen odprli skoraj dva meseca kasneje kot običajno in s tem, da je potrebno slediti vsem ukrepom za preprečevanje koronavirusa, so s sezono na trboveljske bazenu zaenkrat zadovoljni.
Točnih podatkov glede števila obiskovalcev sicer trenutno nimajo, je pa bazen – sploh v najtoplejših dneh poln zagriženih plavalcev. Letos je na bazenu toliko bolj pestro tudi zaradi vseh aktivnosti, ki so jih za otroke in odrasle pripravili.
Spremljajte našo FB stran – kmalu bomo podelili 2 brezplačni karti za Bazen Trbovlje!
Pravila oziroma normativi za bazen veljajo, da je na kopališču lahko naenkrat 750 obiskovalcev (razdalja 1,5 m), od tega v bazenu naenkrat 200 kopalcev (razdalja 2,0 m).
Špela Grivec, ki je bazen obiskala s svojo hčerkico, je bila navdušena. “Nama je bilo ful všeč. Mala je uživala in voda je res čista. Imajo tudi precej aktivnosti, telovadbo itd. Midve sva bili zadovoljni.”
Na bazen od majhnih nog hodi tudi Barbara Anika iz Trbovelj. “Vedno je super. Nikoli me ni nič zmotilo. Voda je čista, vedno je urejeno, gostinska ponudba dostopna in pestra.”
Župani zasavskih občin so ta teden sedeli skupaj in na mizo postavili kup aktualnih vprašanj. O zasavskih težavah so se sestali za zaprtimi vrati – spomnimo – ključnih sestankov za zasavsko regijo ne želijo odpreti za javnosti in novinarje. Po zaključeni seji le razpošljejo to, kar želijo in mi poročamo.
Z direktorjem CSD Zasavje Rokom Zupancem so razpravljali o namestitvi starejših in drugih ranljivih skupin v času epidemije, razpravljali o tem, zakaj na seznamu pomembnih investicij glede na interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 ni zasavskih projektov ter z mag. Stašo Baloh Plahutnik, predsednico Razvojnega sveta Zasavske regije in direktorico Zasavske gospodarske zbornice, govorili o aktivnostih v sklopu priprave strategije in akcijskega načrta za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod premogovnih regij.
Direktor zasavskega CSD, Rok Zupanc je izpostavil ne le lokalno, temveč nacionalno težavo nameščanja ljudi, ki potrebujejo 24-urno oskrbo v socialno-varnostne zavode v času epidemije COVID-19 in je v tem času niso uspeli dobiti zaradi vzpostavljanja točk za okužene s koronavirusom. Srž težave je bil v tem, da so zavodi sicer imeli prazne prostore, vendar nikogar, ki bi lahko oskrboval starejše in osebe s posebnimi potrebami. Poziv je direktor naslovil na Svet regije zaradi možnosti, da se v Sloveniji pojavi še drugi val epidemije in se težava socialno-varstvenih zavodov ponovi.
Iz navedenih razlogov je Svet regije sprejel sklep, da ta vprašanja glede navedene problematike naslovi na Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in na vlado Republike Slovenije ter se nadeja rešitve na nacionalni ravni.
Župani so se dotaknili tudi vprašanja odsotnosti zasavskih projektov na seznamu pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Strinjali so se, da se pripravi nabor projektov, ki se posreduje na pristojne organe in se tako pozove ministrstva, da na seznam vključijo tudi pomembne investicijske projekte iz Zasavja.
Sejo so sklenili s točko o strategiji in akcijskem načrtu za črpanje sredstev iz Sklada EU za pravični prehod premogovnih regij. Strokovni sodelavec RRA, Martin Šikovc, je predstavil časovnico in potek tehnične pomoči Evropske komisije, ki sta jo Savinjsko-Šaleška in Zasavska razvojna regija pridobili v okviru pobude Platforme za premogovne regije v tranziciji. V tem času ravno potekajo intervjuji s ključnimi deležniki v regiji, s pomočjo katerih bo kasneje pripravljena strategija z akcijskim načrtom prestrukturiranja regije.
Tudi tu so člani Sveta regije soglašali, da morajo občine, kot tudi drugi zavodi in podjetja, delovati enotno in pripraviti nabor t. i. zrelih projektov, ki bi se lahko izvedli v sklopu prestrukturiranja regije.
