03. 04. 2020

Sam pravi, da je na petek 13. porabil cel dan za razmislek, kako njegova snov prišla do učencev. Zavedal se je, da brez video srečanj ne bo šlo, a kot pravi mu je nekaj še manjkalo. Klasični pouk, ko učenec pogleda na urnik, kdaj ima matematiko, je hotel prenesti v virtualni svet. Nesmiselno se mu je zdelo naložiti učencem gradivo za en teden in čakati na odzive.

“V šoli še najraje uporabljam zeleno tablo in kredo”

»Pouk poteka tako kot v razredu, le pristop se je spremenil. Nisem nikakršen računalniški frik. Želim si le, da pouk poteka nemoteno naprej. V šoli dosledno uporabljam zeleno tablo in kredo, kdaj pa kdaj uporabljam tudi prosojnice na grafoskopu, ki jih večina ne uporablja več, sedaj pa pač uporabljam virtualno tablo in vsa orodja, brez katerih matematike ni, le da so virtualna. Torej tudi virtualno šestilo in geotrikotnik, ki ju z veseljem uporabljajo tudi šolarji,« opisuje Bajramović.

Virus ne sme biti izgovor

Hrastniški učitelj matematike, ki bo naslednje leto v svoj življenjepis zapisal lahko, da poučuje že 20 let, verjame, da je prav vse mogoče izpeljati in da korona virus nikakor ne more niti izgovor, da učiteljeva razlaga ne bi prišla do učencev. Tudi, če se učencem pošlje samo navodila, kaj naj predelajo in katere naloge naj opravijo, mora biti to premišljeno in dani situaciji primerno. Je velik zagovornik pretoka znanja, ki mora biti po njegovem mnenju dostopno vsem. Učitelj mora imeti vedno rezervni plan in če ga imaš, se v novi situaciji lahko znajdeš, saj si jo predvidel.

»Moja spletna stran je odprta, brez gesel in naloge lahko rešuje vsak, ki si tega želi. Res je, da priprava na učno uro na daljavo zahteva precej več časa kot za pouk v učilnici, vendar je vredno, ko dobiš odzive otrok!«

In kako potekajo učne ure na daljavo?

Na spletni strani, kjer je napisan urnik matematike, na predvečer učence seznani, kdaj se video srečanje začne in kaj bodo obravnavali. Vsako učno uro učitelj začne z motivacijskim uvodom in primeri iz življenja, da učence v polni meri pritegne k sprejemanju novih informacij, sledijo teorija in vaje ter na koncu domača naloga. Vedno poskrbi za temeljito razlago. »Učenci to tudi najbolj cenijo in pohvalijo. Sicer pa smo danes, na primer, naredili več kot v razredu,« zadovoljno razlaga učitelj matematike.

Igrifikacija učenja

Seveda ne izostane tudi domača naloga, za nagrado pa poskrbi za različne kvize in igrifikacijo učenja. »Veliko je aplikacij za izdelavo kvizov, jaz sem se odločil za Kahoot. Učenci so na primer do sedaj lahko skozi igro in tekmovanje drug z drugim vadili zapis črk grške abecede in osnovne geometrijske pojme. Šestošolcem skozi platformo Classcraft postavlja različne izzive, ki jih rešujejo, njihova uspešnost pa vpliva na celotno ekipo, ki so si jo sestavili sami. Vsak učenec ima svojega avatarja in če nekdo nečesa ne opravi dovolj dobro, se to pozna celotni ekipi. Zato se med seboj ves čas spremljajo in spodbujajo.« Učenje timskega dela torej.

Medtem ko učenje šolarjev v 6. razredu osnovne šole poteka ob pomoči staršev, se starejši učijo sami, video srečanja za vse pa potekajo preko aplikacije ZOOM. Njihove zadolžitve zbira v deljeni mapi, ki jih lahko tudi zelo hitro oceni. Vso vsebino na spletni strani je pripravil tako, da se jo lahko zelo pregledno uporablja tudi preko mobilnika. »Učenec naj sam opravlja zadolžitve, starši pa ga pri tem usmerjajo, če je potrebno. Njegov trud in delo mora biti vidno. Če starši otroku sedaj popuščajo ali celo delajo namesto njega, delajo škodo sebi in otroku! Zelo sem vesel, da so učenci do sedaj preverjanja znanja zelo dobro opravili.«

Spremeniti je treba okostenele metode

Nermin je tudi zagrižen nogometaš

Nermin, ki je po srednji elektrotehnični šoli izbral pedagoško fakulteto, v svojem poklicu uživa, kot v svojem poslanstvu. Je soavtor številnih didaktičnih gradiv in enega pripravljajo prav v teh dneh. Sam je mnenja, da učenci niso prav nič preobremenjeni, da pa je treba najti prave načine za motivacijo k učenju. Že kot radoveden in sočuten najstnik je pomagal sošolcem pri učenju in jim z veseljem razlagal različne stvari. Sedaj je soavtor več interaktivnih vsebin in animacij. Je zagovornik smotrne uporabe IKT v šoli. Na šoli, kjer dela na nivoju šole ni dorečeno v katerem okolju bi naj potekalo poučevanje. On dela preko spletne strani, nekateri učitelji preko e-učilnice, drugi preko e-pošte ali mobilnikov.

»Prvih deset let se učiš poučevanja in otroke še uspeš dobiti na svojo stran z mladostjo in zagnanostjo, drugo desetletje pa gradiš predvsem na didaktiki. Predvsem je pomembno, da verjameš v delo, ki ga opravljaš, da si pri tem res zavzet oziroma da delo opravljaš s strastjo. Iz Zagorja sem odšel, ker sem potreboval izziv. Sedaj sem tukaj, da kaj spremenim in spet lahko letim,« je slikovit Bajramović, ki je prej delal še na Izlakah, v mladosti sicer zagnan nogometaš.

»V razredu moraš biti to, kar si. Avtentičen. Otroci te bodo slej kot prej razgalili. Če nisi avtoritativen, se ne delaj avtoritativneža. V razred raje stopi pozitiven in zagnan. Na svojo stran otroke lahko pridobiš samo z znanjem in zanimivim učnim pristopom,« je prepričan.

»V razredu moraš biti to, kar si. Avtentičen. Otroci te bodo slej ko prej razgalili. Če nisi avtoritativen, se ne delaj avtoritativneža. V razred raje stopi pozitiven in zagnan. Na svojo stran otroke lahko pridobiš samo z znanjem in zanimivim učnim pristopom,« je prepričan.

Šola po koroni?

In kako vidi čas po koncu karantene zaradi korona virusa? »Številni učitelji in učenci bodo veseli, da so pridobili dodatna digitalna znanja. A človeška plat mora ostati v ospredju. Učencem velikokrat polagam na srce, naj spoštujejo znanje, predvsem naj spoštujejo znanje starejših. V znanju in danes tudi informaciji je moč. Kdor ima to, je v prednosti. Ko boste prišli nekam v službo, učite se od starejših. Navežite pristne odnose z izkušenejšimi in ne čakajte njihov odhod, kot svojo priložnost. S pristnim odnosom boste vsi napredovali, saj ko bodo oni odšli, se bo znanje posredovalo vam in vi boste kariero nadaljevali na bistveno višji stopnici, kot so jo oni, saj ste prav z njihovo pomočjo pridobili ključna znanja in še več. Seveda ob zaigrani prijaznosti, vse to pade v vodo,« pravi Bajramović.

Najbolj pa si želi, da bi prav trenutna situacija učitelje in celotni izobraževalni ustroj spodbudila k nenehnemu učenju in posodabljanju učnih procesov. »Prav je, da učencem podajamo znanje. A še več bomo naredili, če jih bomo naučili, kako lahko sami pridejo do pravih znanj, jih spodbujali k radovednemu odkrivanju nepoznanega in k nenehnemu osebnemu razvoju.«

Avtor: JPŠ