08. 11. 2019

Doštudirala je glasbo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in sprva učila v Šentilju in na Sladkem vrhu. Leta 1980 je prišla v Trbovlje. “Sem me je pripeljala ljubezen in poročila sem se na Čebine. Z mesta sem prišla na kmetijo. Vse je bilo novo.” se še danes spominja svojega prihoda v Zasavje.

V Trbovljah je bila takrat celodnevna šola. Zaposlila se je na Cankarjevi šoli in dopolnjevala še na OŠ Revirski borci Trbovlje, na današnji OŠ Trbovlje. Leta 1994 sta se šoli razdružili, sama pa je poučevanje nadaljevala na OŠ Tončke Čeč, kjer je ostala do upokojitve.

V času našega pogovora je bilo ravno 10 dni kar uživa upokojensko življenje. “Ta trenutek ne pogrešam dela”, pravi poskočna Trboveljčanka, ki se je lotila dela v okolici hiše. Predvsem pa “uživa v penziji”. Rada bi malce zadihala, če ji bo dolgčas pa se bo že spomnila kaj, kar bi lahko počela. “Sedaj mi dan hitro mine, še prehitro.”

“Mama” trboveljskega zborovskega petja

Naša sogovornica je že ob prihodu v Trbovlje kaj kmalu ustanovila otroški pevski zbor in le te vodila ves čas svoje kariere. Več let je potrebovala, da je vzpostavila dvoglasje. “Zbor je zahtevno delo, ker si vedno na očeh poslušalcev. Ker si vedno na očeh javnosti. Vsak sliši, kar narobe narediš. Tudi tisto, kar ni narobe.”

Kot zborovodkinja je Terezija  s svojimi zborčki prepotovala celo Slovenijo, večkrat so bili predlagani na področnih tekmovanjih in prejemali razna priznanja. Veliko so pevci sodelovali tudi z rudarji, se spominja Bregarjeva, ki so jih rade volje vzeli v svoje vrst.  

Ne le petje, tudi ples!

Tatjana Bregar pa ni le glasbenica, njena ljubezen je tudi plesno področje. “Ko so v šoli uvedli izbirne predmete, sem se potrudila, da sem naredila tečaj iz družabnih plesov, ljudskih plesov, hip hopa, pop in latina.” 

Vodila je plesne skupine otrok, pripravljala plesne predstave in trenirala toliko, da so njeni učenci želi uspehe tudi na večjih tekmovanjih po državi. Pred dvema letoma pa je po operaciji kolena zaključila s plesnimi gibi: “Šestdeset let in hip hop, saj vemo,” z nasmeškom doda.

Kako pa kot “priseljenka” vidi Zasavje?

V Zasavju je ogromno ljudi priseljenih iz vseh koncev Slovenije, tako da so tukaj bolj stanovske stvari; rudarske, knapovske. V primerjavi z ljudmi iz Štajerske, ki so bolj odprti, je v Zasavju trda mentaliteta. Zasavčani so dobri ljudje, vendar vase zaprti, kot je zaprta zasavska dolina. Tako sem začutila, ko sem prišla. Trbovlje je zame lepo mesto. Tukaj sem si ustvarila družino.