Bralka, ki se je pripeljala iz Ljubljane, nam je sporočila, da se je v Zagorju na regionalni cesti za Savo pripetila prometna nesreča. Zaenkrat je bil cesta še prevozna, nam je še zaupala.
Še ena nesreča pa se je zgodila na zasavki pri Mitovškem slapu, poročajo vozniki. Tudi tam je cesta prevozna.
V Trbovljah na pokopališču v Gabrskem bo komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v ponedeljek, 28. oktobra 2019, ob 16. uri.
Ob lepem vremenu bo komemoracija potekala na prenovljenem platoju pri glavni fontani, ob slabem vremenu pa pri centralnem pokopališkem objektu.
Dinamika prevozov je odvisna od nastalih količin, pravi direktor HSE EDT Ervin Renko, ki pričakuje dva ali tri kamione na dan, kar pomeni 30 do 40 ton dnevno. V prvi fazi nameravajo sprejeti 1500 ton elektrofiltrskega pepela, torej do konca tega leta.
Z odlaganjem in skladiščenjem pa naj bi nadaljevali vsaj še v prihodnjih dveh letih, ko naj bi na omenjeno območje pripeljali iz tega naslova, torej Energetike Ljubljana, še 6 do 10 tisoč ton pepela in žlindre.
Pooblaščenec občine, ki naj bi nadziral dovoz pepela in vso potrebno dokumentacijo Jože Pustoslemšek se na naša vprašanja ne odziva – ne po elektronski pošti in ne po telefonu.
Nasta Doberlet Bučalič
Še vedno pa so ostro proti vsakemu odlaganju in skladiščenju v trboveljski civilni inciativi, nam potrdi Nasta Doberlet Bučalić. Na naslednji občinski seji naj bi se svetniki soočili s civilno iniciativo in kot obljublja Doberletova, bodo svoje zahteve podkrepili s podatki, odgovori ministrstva in Agencije za okolje. Prepričani so, da se pod Bukovo goro dogajajo nezakonitosti in je ogroženo zdravje ljudi. Prekinili bi radi dovoz na obeh deponijah – RTH-jevi Bukovi gori in TET-ovi Lakonci.
“V Trbovljah moramo razmisliti, kaj bi radi. Ali bomo živeli v svinjariji in sanirali površine ali pa bomo živeli v zdravem čistem okolju. Zaslužimo si več.” je odločna Doberletova, ki medtem miri strasti občanov. Ti, kot pravi, so jezni in ne bodo dolgo tiho. Sama podpira kulturo dialoga in upa, da bodo lahko našli sporazum. A na račun zdravja, ne bodo odstopili niti koraka.
Kot smo že poročali so trboveljski svetniki sprejeli sklep, da družba HSE EDT lahko skladišči nenevarne odpadke, “ob upoštevanju vseh predpisov, ki veljajo za to področje.”
Na občini pa so ob novici o ponovnem dovozu pepela zapisali: “Hkrati poudarjamo, da občinske službe v takšnih primerih nimajo pristojnosti in možnosti kontrolirati in ukrepati, za to so tu državne inšpekcijske službe, ki pa so bile o zadevi večkrat obveščene in vabljene na izredno sejo OS, ki pa se je niso udeležile. Občina Trbovlje je že v letu 2016 podala prijave na pristojne inšpekcijske službe, prav tako so bile vse prijave večkrat podane tudi v letu 2019. “
Ali bo Slovenija opustila premikanje ure in se spet odločila za stalni čas, brez zimskega in poletnega, smo preverili na Ministrstvu za infrastrukturo, Službo za odnose z javnostmi. V nedeljo, 27. oktobra bomo vsekakor ob 3.00 zjutraj pomaknili uro eno uro nazaj.
Eva Košak iz infratrukturnega ministrstva nam je pojasnila, da v Sloveniji ni bila sprejeta še nobena odločitev. V skladu z Zakonom o računanju časa velja čas, ki ustreza univerzalnemu koordiniranemu času, povečanemu za eno uro, torej srednjeevropski pasovni čas. “Avtomatska posledica ukinitve premikanja ure bi bila, da bi ta čas ohranili skozi celo leto.” In prav nič Sloveniji ne preprečuje, da bi spremenila svoj stalni čas, niti o tem nismo zavezani obveščati Evropsko komisijo, še doda Košakova. Za tako odločitev pa bi bila potrebna ustrezna posvetovanja tako znotraj države kot s sosednjimi državami oz. širšo regijo.
V institucijah EU je obravnavanje predloga direktive o opustitvi premikanja ure na poletni ali zimski čas v mirovanju. Več držav je namreč zahtevalo, da Evropska komisija opravi ustrezno oceno učinka, ki je manjkala. Do takrat se ne pričakuje nobenih aktivnosti v tej smeri.
Dvakrat v letošnjem letu je Občina Hrastnik oddala razpis za izvajalca del pri projektu Prenova tržnice v Hrastniku. V obeh primerih so ponudbe presegale zagotovljena sredstva.
Župan Marko Funkl je zato občinskem svetu predlagal sklep, da se v Načrtu razvojnih 2019-2022 temu projektu dodajo sredstva v višini nekaj več kot 40.000 evrov. S tem bi zagotovili, da bo projekt lahko izpeljan. Svetniki so prikimali in, tokrat že tretji, razpis je objavljen.
Do razlike med projektno oceno investicije in dejansko ceno investicije je prišlo zaradi dviga cen na tržišču v času, ko se je pripravljala projektna dokumentacija nam je pojasnila Radojka Odžić z Občine Hrastnik. Ocenjena vrednost projekta je bila slabih 70.000 evrov brez DDV, edini ponudnik na obeh razpisih podjetje AGM Nemec pa je v zadnjem razpisu ceno postavil na nekaj več kot 95.000 evrov brez DDV.
Pred tednom dni je občina objavila javno ponudbo male vrednosti “prenova tržnice v Hrastniku”. Rok za oddajo javnega naročila je 5. november, vloge pa sprejemajo preko Portala Javnih naročil.
Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN, dne 15. novembra letos.
