Uporabniki vseh vrst se po pomoč obračajo na Centre za socialno delo in težko je oceniti, kateri uporabniki so v najtežjem položaju, poroča Rok Zupanc direktor CSD Zasavje. In, ko vseeno povprašamo po njihovi oceni, dobimo presenetljive podatke.
V stiski vse več družin, kjer dela eden od staršev
Na področju materialne ogroženosti se je na trboveljski enoti CSD Zasavje povečalo predvsem število družin, v katerih je eden od staršev zaposlen, vendar z dohodki družina ne dosega meje socialne varnosti. Tako je družina upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim in lastnim dohodkom.
Tisti, ki nikoli ni delal več kot tisti po 40 letih dela?
Še toliko bolj pa nas preseneti podatek, na katerega so opozorili v Hrastniku. Opažajo namreč, da so v najslabšem položaju, v materialnem smislu, upokojenci z minimalno pokojnino, doseženo po polni pokojninski dobi. Primer – delavec po 40 letih dela v proizvodnji prejema okoli 530 evrov pokojnine. Medtem ko lahko na drugi strani oseba, ki ni nikoli v življenju delala oziroma bila zaposlena, po dopolnjeni starosti 65 let za moške in 63 let za ženske po trenutno veljavni zakonodaji prejema 591,20 evrov pomoči mesečno (denarna socialna pomoč + varstveni dodatek).
Zupanc: »Stiska človeka, ki jo doživlja, je zanj največja in potrebna takojšnje obravnave.«
Da materialne stiske, v katerih se znajdejo občani lahko rešujejo tudi individualno, jim omogoča Zakona o socialno varstvenih prejemkih, še pojasni direktor. Samski osebi ali družini se lahko dodeli izredna denarna pomoč, o kateri na centrih odločajo individualno. »Predvsem gre za pomoč pri ogrevanju v kurilni sezoni (plačilo položnice za ogrevanje, nakup drv, kurilnega olja…) pomoč pri nakupu štedilnika, hladilnika, pralnega stroja… pri čemer pa je potrebno poudariti, da se vsaka vloga obravnava individualno.«
Maša Jazbec z robotom.
Uroš v Jaskawi, kjer je testiral tudi svoje možgane.