11. 12. 2018

Občinska volilna komisija Občine Trbovlje je včeraj na svoji spletni strani objavila razpis za naknadne volitve v sveta krajevnih skupnosti Klek in Franc Salamon.

V krajevni skupnosti Klek bodo morali v 1. volilni enoti izvoliti še enega člana, v 2. volilni enoti tri člane in še enega člana v 3. volilni enoti. Prav tako bodo morali v Trbovljah izvoliti še enega člana v svet krajevne skupnosti Franc Salamon.

Kot nam je povedala Polona Schmit iz občine so ponovne volitve, ker je treba zapolniti liste, ki do sedaj niso bile.

Izvedeli smo tudi, da bodo volitve potekale v nedeljo, 27. januarja 2019 in sicer samo v krajevnih skupnostih, kjer je potrebno izvoliti dodatne člane. Postopek bo sicer enak kakor pri rednih volitvah, le da se bo volilo le toliko kandidatov kot jih manjka. Rezultati volitev bodo znani predvidoma naslednji dan po volitvah, torej v ponedeljek, 28. januarja.

Podrobnejše informacije glede vlaganja kandidatur in rokovnik za izvedbo volilnih opravil bo objavljen danes na občinski spretni strani pod rubriko Lokalne volitve 2018.

Občina Trbovlje je vodilni partner pri izvajanju projekta Inspiracija (Revitalizacija mest industrijske dediščine za preboj kulturnega turizma v Trbovljah, Slovenski Bistrici, Labinu in na Reki), ki je bil
odobren v sklopu Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška in se izvaja med 1. 8. 2018 in 31. 1. 2021 ter se sofinancira iz sredstev ESRR.

Iščejo študenta, ki bi opravljal dela v sklopu umetniške razstave – Bienale industrijske umetnosti v Novi galeriji Delavskega doma Trbovlje. Delo bo potekalo od 17. 12. do 29. 12. 2018 v dopoldanskem ali popoldanskem času.

Urna postavka, ki jo ponujajo je 5 evrov neto na uro.

Zaradi asfaltiranja cestnega odseka od Mercatorja do Zavarovalnice Triglav bo v četrtek, 13. decembra 2018, od 7. do 19. ure veljala popolna zapora ceste. Obvoz bo urejen po označeni trasi (mimo podjetja Elektro Ljubljana in cerkve).

Novoletne okoliščine so kot nalašč za izkoriščanje nepazljivih občanov, opozarjajo policisti, ki vsako leto obravnavajo nekaj premoženjskih kaznivih dejanj v tem času.

Hitro na bankomat in v šoping!

Odlična priložnosti za tatove je gneča v nakupovalnih središčih, ko imajo ljudje pri sebi pogosto večje količine gotovine. Priložnosti za tatvine so tudi zbiranja na različnih prireditvah na prostem, ko ljudje niso pozorni na svoje predmete.

Ali pa denimo daljša odsotnost od doma, saj v prazničnem času pogosteje odpotujemo ali obiskujemo sorodnike in prijatelje.

Policisti ob tem opozarjajo!
Na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščate na vidnih mestih brez nadzora.

Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako bodo žeparji težje izvršili tatvino. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja

Slovenija ni država žeparjev, vseeno pa se najdejo posamezniki in skupine, ki izkoristijo nepazljive državljane ali turiste:

Dinamika izvršitve kaznivega dejanja poteka po sistemu:
–    Žeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
–    Izkoriščajo efekt presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
–    Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
–    Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
–    Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne ter izvršijo tatvino.
–    Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo »nežno« sežejo vanje.
–    Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Žrtev kontakta storilca ne zazna.
–    Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.

V  splošnem so pri izvršenih žeparskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe.

Storilci so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.

Letos v Trbovljah praznujejo 110 let knjižnične dejavnosti, ta se je razvila iz bralnega društva. Leta 1908 je bila ustanovljena Občinska jubilejna knjižnica Trbovlje.

Katra Hribar Frol

Digitalizacija je za knjižnico prinesla le pozitivne učinke, saj tako pri otrocih kot pri starejših ni vplivala na številčnost uporabe knjižničnega gradiva, pravi direktorica Knjižnice TS Trbovlje Katra Hribar Frol. Poleg tega pa bo informacijski razvoj omogočil digitalizacijo domoznanstvenega gradiva, ki jo načrtujejo v kratkem.

Med svetovnima vojnama je bilo v Trbovljah več knjižnic z različnimi upravljalci. Vse, razen osrednje, so imele majhno število knjig. K širjenju bralne kulture so največ prispevali posamezniki z darovanjem knjig knjižnicam.

Nemška okupacija je uničila vse slovenske knjižnice, tudi trboveljsko. Okupator je takoj po prihodu odredil obvezno oddajo vsega slovenskega tiska in knjig, katere so nato odpeljali v papirnice v uničenje. Kljub temu, nekateri pogumni posamezniki  niso izpolnili ukaza in so knjige v slovenskem jeziku skrili.

Po vojni je bilo treba začeti znova. Mestni ljudski odbor Trbovlje je oktobra 1945 imenoval komisijo za oživitev kulturne dejavnosti v Trbovljah. Za oživitev knjižnice je imel posebno vlogo Tine Lenarčič, ki je hodil po podjetjih in prosil za knjige v slovenskem jeziku. Prva povojna knjižnica je imela svoje prostore v starem Delavskem domu, v prostorih sindikata rudarjev. Zato se je knjižnica poimenovala Sindikalna knjižnica Trbovlje in je imela sprva le okoli 2000 enot gradiva. Nekatere med njimi so še vedno del fonda Knjižnice Toneta Seliškarja. Zanimanje za knjižnico je bilo izredno, število bralcev je naraščalo iz dneva v dan, večala se je tudi knjižna zaloga.

Po desetih letih domovanja v stavbi Rudisa je postala knjižnica pretesna, zato so Trboveljčani na glasovanju za samoprispevek odločili, da se bo s samoprispevkom gradilo novo poslopje na Ulici 1. Junija, v kateri bo sedež družbenopolitičnih organizacij, v pritlični etaži pa bo imela svoje prostore knjižnica. Tako je knjižnica zaživela v novih, za tiste čase sodobnih prostorih. Poleg ločenega mladinskega oddelka in oddelka za odrasle, ima tudi galerijo in čitalnico. Otvoritev je bila leta 1981. Poleg lokacije knjižnica dobi tudi novo ime. In sicer Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, po Tonetu Seliškarju, pesniku in pisatelju, ki je v 20. letih služboval kot učitelj v Trbovljah. Knjižni fond je z leti naraščal. Leta 1985 je imela knjižnica 31.650 enot gradiva.

Danes ima knjižnica 2 enoti matično knjižnico na Ulici 1. junija in enoto Dom svobode. Trenutno ima 4437 aktivnih članov, ki knjižnico obiščejo več kot enkrat na mesec. Skupno beležijo 60000 obiskov letno. Vsak teden pripravljajo prireditve za otroke in odrasle, katere letno obišče okrog 10.000 ljudi. Za izposojo imajo na voljo 73.000 enot gradiva.

Širitev trboveljske knjižnice v kratkem

Knjižnica v prihodnje načrtuje širitev. S tem namenom je občina Trbovlje na obstoječi lokaciji odkupila zgornje prostore. V pogovoru z direktorico smo izvedeli, da trenutno čakajo na potrebna dovoljenja, potrebna pa bo tudi izgradnja dvigala, zato upajo na realizacijo projekta v letu 2019.

Počastitev visokega jubileja

Ob 110 letnici knjižnične dejavnosti se v knjižnici obetajo tudi prireditve. V sredo 12. decembra 2018 ob 19. uri bosta v čitalnici oddelka za odrasle potekala večer v spomin Tineta Lenarčiča in otvoritev domoznanske zbirke, kjer bodo različni govorci spregovorili o njegovem življenju in delu. Osrednja prireditev pa bo v sodelovanju z glasbeno šolo Trbovlje ob njihovi obletnici v februarju 2019.

V začetku prihodnjega leta v Zdravstveni dom Hrastnik prihaja nova zdravnica, nam je povedala nova direktorica Marjeta Garantini. 

Monika Agrež Mlinar, specialistka splošne in družinske medicine se bo s 1. januarjem 2019 zaposlila v Zdravstvenem domu Hrastnik v šolskem dispanzerju. Nadomestila bo Janjo Stošicky dr. med., ki se bo s koncem letošnjega leta upokojila.