05. 12. 2018

Prostovoljci leta 2018 iz Zasavske regije so znani. Naziv Prostovoljec leta 2018 iz zasavske regije so prejeli  Boris Gorenc (Zagorje), Slavi Gala (Trbovlje) in Helena Odlazek (Zagorje), naziv Prostovoljska organizacija 2018 pa so prejeli Društvo prijateljev mladine Trbovlje, ŠKLAB – klub zasavskih študentov in Dobrodelno društvo fundacija svečka.  

Včeraj je ZLHT – Regionalni center NVO, na sklepnem dogodku javnega natečaja Prostovoljec leta 2018, podelil laskava priznanja Prostovoljec leta 2018 in Prostovoljska organizacija leta 2018 najzaslužnejšim prostovoljcem, prostovoljkam  in prostovoljskim organizacijam iz zasavske regije.

V imenu organizatorja je Petra Cilenšek, vodja ZLHT Regionalnega centra NVO, poudarila, da prostovoljstvo pomeni pomemben doprinos k povezovanju v lokalnih skupnostih, in da sta prostovoljstvo in delovanje nevladnih organizacij neločljivo povezana. Izpostavila je še, da je bilo v letu 2017 v Sloveniji poročanega za 9,5 milijonov ur organiziranega prostovoljskega dela, v vrednosti skoraj 95 milijonov evrov.

Prireditev je minila v veselem in prazničnem vzdušju, za kar so poskrbeli Kulturno društvo zasavski Rogisti Litija, Kulturno umetniško društvo Vokalna skupina IRIS iz Izlak, Kulturno umetniško društvo Veter iz Hrastnika in Kulturno društvo Svoboda – Folklorna skupina Trbovlje.

Ta veseli dan kulture, ki je 3. decembra, so obeležili tudi v Galeriji Medija, kjer razstavljajo udeleženci 55. kolonije Izlake – Zagorje. Na otvoritvi sta spregovorila predsednica sveta kolonije Eleonora Kramar in Milan Razboršek. Kot je to že v navadi, so se v glasbenem programu predstavili učenci Glasbene šole Zagorje. Otvoritve so se udeležili tudi trije slikarji, udeleženci kolonije: Marin Berovič, Enes Lević in Oto Rimele.

Na vprašanje, po čem si bo zapomnila letošnjo slikarsko kolonijo, je Eleonora Kramer povedala: »Na 55. koloniji je sodelovalo 12 slikarjev, med katerimi so štiri ženske. Vsi skupaj so ustvarili rekordno število del. Dva udeleženca, Franco Vecchiet in Oto Rimele sta tudi Prešernova nagrajenca. Udeleženci so bili iz sedmih različnih držav in različne starosti, pa sta se uspešno prepletala entuziazem mlajših in izkušnje starejših. Pri nas ne določamo teme, to prepuščamo udeležencem, ki ustvarjajo tudi na podlagi trenutnega občutenja.«

In kaj načrtujejo za naslednje leto?

»Naša naloga je v kolonijo povabiti zanimive umetnike. Veliko število zainteresiranih pomeni, da smo dosegli dober renome. Kot poseben izbor iz vseh teh let so Prešernovi nagrajenci, ta zbirka je še posebno dragocena in jo želimo širiti in v tem smislu tudi nadaljevati.«

Miklavž je malce pohitel v Trbovljah in otroke obiskal že včeraj v Deželi pravljičnih nasmehov.

Na Dolu pri Hrastniku se bo Miklavž, kot ponavadi, ustavil pri spomeniku ob 17. uri in otroke pozdravil in pozabaval.

V Litiji bodo ob 17. uri prižgali praznične luči, potem pa bo prišel še Miklavž, ki se bo od starega mestnega jedra s kočijo odpravil v Cerkev Sv. Nikolaja, kjer bo obdaril otroke.

Danes se bo prvi dobri mož popeljal tudi čez Zagorje. Ob 18. uri ga boste srečali na glavni cesti pri Komunali in ga pospremili vse do mestne ploščadi, kjer je pripravljena velika zabavna prireditev za najmlajše in tudi malce starejše.

V Radečah Miklavževanja nimajo, se pa že veselijo prireditev, ki bodo ob božiču in novemu letu.

Tudi v Radečah bodo danes popoldan podelili nove mandate izvoljenim občinskim svetnikom ter županu Tomažu Režunu, ki je bil edini kandidat za župana.

Radeče ima 3689 volilnih upravičencev, svoj glas je oddalo 47,63 odstotkov, torej 1757 občanov.

V dveh volilnih enotah, kolikor jih Radeče imajo, je bilo izvoljeno 16 predstavnikov, in sicer:

Peter Mlakar, Zoran Čulk, Rafaela Pintarič, Rok Zahrastnik, Tomaž Režun, Alenka Bervar, Janez Prešiček, Marjetka Lipec, Simon Žnidar, Marija Imperl, Miran Prnaver, Helena Bregar Šramel, Urška Renko, Rado Mrežar, Andreja Burkelc Klajn in Tomaž Novak.

Soglasno je včeraj Odbor za infrastrukturo v Državnem zboru potrdil vladni predlog novele zakona o postopnem zapiranju RTH.

Novela podaljšuje rok za trajno opustitev rudarskih del do konca leta 2019, rok za izvedbo likvidacije družbe pa do konca 2020. S tem bo omogočeno črpanje preostalih sredstev, ki so že bila predvidena za ta dela.

Janez Žlak

“Z novelo zakona o postopnem zapiranju rudnika in razvojnem prestrukturiranju regije bo omogočeno koriščenje sredstev, ki so bila za to v preteklosti že namenjena, vendar niso bila v celoti porabljena,” je pojasnil sekretar ministrstva z infrastrukturo Bojan Kumer. Dobre 3 milijone evro bo mogoče počrpati brez podaljšanja za zaprtje.

Zakaj je prišlo do zamud, direktor RTH Janez Žlak pojasnjuje: “Do zamud je prišlo iz različnih razlogov, veliko je bilo nepredvidenih del, ki se bodo lahko še pojavila.” 

Da Zasavje v zadnjih 30 letih ni plačevalo le okoljskega, temveč tudi velik socialni davek, je poudaril poslanec Primož Siter (Levica). “Kot okoljski aktivist upam, da bom s podporo predlogu v Zasavju brez dimnih zaves odprl vrata konkretnemu okoljevarstvenemu nadzoru in revitalizaciji teh območij. Življenje v zdravem okolju namreč ni privilegij, je z ustavo zagotovljena pravica vsakega posameznika,” je dejal.

Odbor se je strinjal tudi s koalicijskimi predlogi dopolnil, ki med drugim vključujejo natančnejše navedbe, katera vsebina mora biti zajeta v dvoletnem programu zapiranja rudnika. To naj bi storili z namenom, da se prepreči navajanje dodatnih aktivnosti, ki že doslej niso bile predvidene in bi utegnile v prihodnje neutemeljeno povzročiti potrebo po morebitnem novem podaljšanju obdobja zapiranja rudnika. Prav tako želijo koalicijske stranke v zakonu jasno navesti, da mora družba Rudnik Trbovlje-Hrastnik do 15. februarja 2019 pridobiti status družbe v likvidaciji, da se temu ne bi izogibala.