Lahko vzameš Zasavca iz Zasavja, Zasavja iz Zasavca pa nikoli, odločno pove 28-letna Hrastničanka Kristina Peklar, ki dela v Avstriji in že 10 let živi v Mariboru. Diplomirana anglistka in sociologinja dela v marketingu, po duši pa je navdušena kuharica in knjižni molj.
Zagriženo Zasavko smo ustavili na poti iz Zasavja proti Štajerski in jo vprašali, je čez mejo res toliko boljše in lepše?
Zanima nas, zakaj si se odločila za delo v tujini?
Kratek odgovor na to vprašanje je: “Ker se je ponudila dobra priložnost.” Službe v tujini nisem aktivno iskala – zaposlena sem bila preko s.p.-ja, preko katerega sem opravljala podbno delo, kot ga opravljam sedaj. Potem me je podjetje, kjer sem zdaj zaposlena, povabilo na enomesečni projekt, ki se je končal s ponudbo za zaposlitev. Z veseljem sem jo sprejela, zaposlitev preko s.p.ja pa se je spremenila v popoldansko dejavnost.
Kaj točno pa delaš?
Kristinino delovno mest
Zaposlena sem v mednarodnem podjetju, ki deluje na področju preciznega kmetijstva (precision farming) kjer sem odgovorna za koordinacijo marketinških aktivnosti po celem svetu. Moja glavna naloga je, da lokalne prodajne ekipe čim bolje podpremo s pripravo vseh potrebnih prodajnih, tehničnih in promocijskih vsebin, razvijanjem promocijskih materialov, organizacijo prisotnosti na mednarodnih sejmih in drugih dogodkih in še celim kupom aktivnosti, ki spadajo zraven, da lahko na terenu čim bolje opravijo svoje delo. Prisotni smo po celem svetu, kar je še posebej za marketing pravi zalogaj, saj je vse aktivnosti potrebno prilagajati zelo raznolikim trgom (kmetijsko, geografsko, jezikovno, kulturno).
Kavarne, slaščičarne in gostilne, kolikor jih sploh je, so zaprte, dežurna je mini bencinska črpalka, kjer lahko kupiš sendvič od četrtka, ljudi pa skorajda ni nikjer.
Živiš sicer v Mariboru, ampak še vedno v Sloveniji. Kako to, da se ne preseliš v Avstrijo?
Neverjetno kakor se sliši, je življenje v Sloveniji precej drugačno od življenja v Avstriji. V Avstriji sem živela 8 mesecev, potem pa sem se preselila nazaj v Maribor in se odločila, da se raje vozim. Stroški življenja čez mejo so precej višji, kot pri nas, družbeno življenje v kraju kot je ta, kjer sem zaposlena (približno tako velik, kot Hrastnik), pa skorajda ne obstaja. Primer za lažjo predstavo: v Hrastniku se lahko tudi v nedeljo sprehodiš od tržnice do Spara in se ustaviš v kavarni, slaščičarni in gostilni, kupiš kruh v pekarni in srečaš kup ljudi na nedeljskem sprehodu. V Avstriji, razen v večjih mestih, tega ni. Kavarne, slaščičarne in gostilne, kolikor jih sploh je, so zaprte, dežurna je mini bencinska črpalka, kjer lahko kupiš sendvič od četrtka, ljudi pa skorajda ni nikjer. Še ena velika razlika: Slovenci znamo pripravljati odlično hrano – doma in “zunaj”, Avstrijcem pa ne gre najbolj od rok.
Si želiš tudi še naprej delati v Avstriji ali morda še kje drugje?
Ja, zaenkrat se v službi, ki jo opravljam dobro počutim in v njej uživam, nikoli pa ne moreš vedeti, kaj prinese čas in kakšne druge priložnosti se lahko še pojavijo.
Kaj je prednost dela v Avstriji in kaj slabost?
Prednost je predvsem boljša plača in zagotovilo, da plača sigurno bo, na nefinančni strani pa to, da se gospodarstvo izredno hitro razvija in da je posledično trg dela ogromen. Kot slabost bi izpostavila vožnjo – pot na delo vzame precej časa, ki bi ga lahko, če bi delala recimo v Mariboru, porabila za kaj drugega.
Aktivna si tudi v Zasavju, kako pa to časovno uskladiš?
Uhh, težko ampak s srcem, bi se lahko reklo (smeh) K sreči se v modernih časih da veliko stvari “rešiti” kar preko spleta in je to veliko olajšanje. Prednost je tudi ta, da imam delno fleksibilen delovni čas, kar pomeni, da en dan na teden delam od doma in ta dan potem napolnim še s kakšnimi drugimi aktivnostmi, ki drugače ne bi bile mogoče.
Zagotovo si primerjala mesta čez mejo z našim Hrastnikom. Kaj nam manjka in kje smo v prednosti?
Kot rečeno je kraj, v katerem sem zaposlena, po velikosti zelo podoben Hrastniku. Je pa velika razlika v tem, kakšno je življenje v enem in drugem.
Prednost je definitivno ta, da s(m)o Hrastničani (vsaj na videz) bolj družabni, damo več na povezovanje, srečevanje in druženje na splošno, nam pa mogoče manjka malo bolj gospodarska naravnanost. Kraj, kjer sem zaposlena, regiji zagotavlja več kot 10.000 delovnih mest, kar je neverjetna številka, glede na to, da je prebivalcev približno 11.000.
Verjetno ti nemščina ne dela težav, v nasprotnem primeru bi se težko znašla na delu. Si se priučila jezika?
Ker smo mednarodno podjetje pri delu večino časa uporabljam angleški jezik. Tudi zaposleni smo zelo različnih narodnosti (Slovenci, Slovaki, Čehi, Italijani, Francozi, Španci, Indijci, Brazilci, Avstrijci, Nemci, Rusi itd.), na dnevni ravni pa je v pisarni slišati okrog 17 različnih jezikov. Vsi se potem nekako “najdemo” skozi angleščino. Znam tudi nemško, vendar gre do neke mere tudi brez nje.
Ne znam vam povedat, kuk je fajn, k se kr nek sred Avstrije najdejo trije Zasavci in se lhk lepu normaln pu dumač pogovarjajo 🙂
Omenila si, da se kar dva polna avtomobila vozita čez mejo. Je tudi Zasavcev več?
Ja, slovenci smo trenutno večina. Zasavje ima pri nas pravzaprav po enega predstavnika iz vsakega kraja – Hrastničanko, Trboveljčana in Zagorjana. Ne znam vam povedat, kuk je fajn, k se kr nek sred Avstrije najdejo trije Zasavci in se lhk lepu normaln pu dumač pogovarjajo 🙂
