04. 07. 2018

Trboveljčanka Tina Šantej ni le profesorica, ki otroke poučuje zgodovino in sociologijo. »Pripravlja« jih na življenje. Je bolj odprta učiteljica, kot sama zase pravi in se zaveda, da tudi sama kdaj stori napako. To sprejme, se opraviči in popravi. Učencem dopušča svoje mnenje, če je le to izraženo v spoštljivi komunikaciji.

Foto: osebni arhiv

Po končani gimnaziji se je odločila za študij zgodovine in sociologije na filozofski fakulteti in postala učiteljica. Najprej na v varstvu na podružnični šoli na Dolu pri Hrastniku danes pa ima za sabo že 14 let poučevanja. Veliko svoje energije najučiteljica vlaga tudi v 11-letnega Aljaža in 17-mesečno Brino. Sicer pa je delo z mladimi nekaj, kaj jo je vedno zanimalo. »Vedno sem si želela delati z mladimi, otroki, zanimala me je preteklost, družba, zakaj se ljudje v določenih situacijah tako obnašajo …« Odločitev, da postane učiteljica je bila prava. »Res pa je, da je ponavadi tudi zelo naporen in v zadnjem času premalo cenjen. Pa učitelji res nismo vsega krivi.« 

“Če naredim kakšno napako, jo tudi priznam. Motiti se je človeško in kdor dela, dela napake.” 

Biti učiteljica je za prijazno Zasavko nekaj najlepšega. »Zagotovo, pa se vsakodnevno tudi jaz kot učiteljica, kaj novega naučim od otrok. Sem bolj ”odprta” učiteljica in določene izjave učencev vzamem ”na znanje” in včasih vidim da so tudi imeli prav.« Šantejeva poučuje tudi vzgojo za medije, saj je prepričana, da morajo biti mladostniki v današnjem času medijsko pismeni in, da znajo kritično ovrednotiti medije.

Kakšen je “recept” za dobrega učitelja?

Vir: Spletna stran OŠ NHR

A obstaja? Biti dober učitelj nas ne naučijo na faksu. Tam je teorija in seveda tudi praksa…. Ampak vsakodnevne situacije, s katerimi se srečuje učitelj, so ponavadi daleč od teorije in prakse. Recept za dobrega učitelja – izkušnje in biti odprt za spremembe. Izkušnje nas učitelje naučijo kako reagirati v kočljivih situacijah, s katerimi se dnevno srečujemo, pa naj bodo to situacije v razredu, na govorilnih urah ali pa na različnih dejavnostih izven šole.

Se otroci z leti spreminjajo (govorimo o generacijah pred desetletjem ali več in danes)?

Foto: Fanči Moljk

Menim, da se otroci ne spreminjajo. Spreminjajo se samo zadolžitve in odgovornost, ki se jih od njih danes pričakuje… Otroci so še vedno otroci… Spreminja se družba, drugačen je tempo življenja, kar vpliva tudi na otroke in mogoče zato pride do tega da ”mislimo” oziroma ”da je videti” da so današnji otroci drugačni. Otrok še vedno potrebuje igro in jasne postavljene meje,  tako kot jih je potreboval pred desetletji.

Kako učencem, ki ne marajo določenega predmeta tega prikupiti?

To je zelo težko, kajti takšni učenci, ki ne marajo nekega predmeta se ga ponavadi tudi ne želijo učiti in imajo slabše ocene kot drugje. Mogoče s kakšnim dodatnim zabavnim gradivom in zgodbami. Uporabiti sodobno IKT tehnologijo, ki pritegne skoraj vsakega otroka 21. stoletja.

Naziv najučiteljica je potrditev vašega dobrega dela. S tem pride morda še dodatna odgovornost, pritisk?

Foto: Fanči Moljk

Zagotovo to zahteva od mene dobro delo še naprej, dodatno izobraževanje in aktualizacijo obravnavanih tem.  Pritiska zaenkrat še ne občutim. Odločila sem se, da bom delala še naprej tako, kot sem delala do sedaj. Zagotovo se bom kaj novega tudi še naučila. Zavedam se tudi, da ne morem biti vsem enako všeč in da bom v prihodnosti  naletela tudi na kakšno kritiko mojega dela.

Kakšen nasvet za ostale učitelje?

Učitelji večkrat pridemo v situacijo, ki jo ne znamo rešiti oziroma smo v dilemi. Pomaga, če se pogovorimo s kolegom, poiščemo pomoč tudi v šolski svetovalni službi in si priznamo, da vsega pa res ne vemo in da nam mnenje tretje osebe lahko zelo pomaga.

Kakšen namig za učence in starše – za lažje učenje?

Idealno bi bilo, da bi učenci v šoli poslušali, redno pisali domače naloge itd… Vemo, da vedno temu ni tako. Ampak še vedno velja, da je ”sprotno delo” najboljši recept za uspeh. Če učenci in starši naletijo na težave, se je treba obrniti najprej na razrednika oz. učitelja in na šolsko svetovalno službo, kajti s skupnimi močmi se da odpraviti marsikakšno težavo. Tako bo tudi slabe volje ob koncu šolskega leta manj.