Prezgodaj je še govoriti o nadaljnih postopkih v trboveljski strojni tovarni, je za ZON.si povedal stečajni upravitelj Peter Tanko.
Prisilka le izguba časa
Razlogi za finančno slabše stanje družbe, kot je razvidno iz Načrta za finančno prestrukturiranje, ki so ga vložili ob prisilni poravnavi, so reklamacija s strani največjega naročnika v letu 2013, plačilo kazni po pregledu davčne inšpekcije, odpoved naročenega projekta s strani naročnika, manj naročil in zamude pri plačilih dobaviteljem in izplačilu plač.
Naš sogovornik, eden izmed bivših delavcev pa je prepričan, da je bil celoten poskus prisilne poravnave "za lase privlečen" in le pridobivanje časa.
"Kam je šlo osem mesecev dela?"
Lani avgusta smo na našem portalu razkrili, kako trboveljska strojna tovarna delavcem ne izplačuje prispevkov. Ogorčen je to ugotovil naš sogovorec, ki je po brskanju po evidencah Fursa odkril, da mu delodajalec že več mesecev ne plačuje prispevkov. STTIM mu poleg prispevkov še vedno dolguje tudi dva regresa.
Stečaj je po neuspešni prisilni poravnavi predlagala družba sama, sodišče ga je 18. februarja tudi potrdilo in za stečajnika določilo odvetnika Petra Tanka. Upniki morajo v treh mesecih po objavi oklica prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 18. maj 2016.
Tanko: Najprej reševanje vprašanja zaposlenih
Stečajni upravitelj se je z vodstvom družbe že sestal, predstavili so mu prve podatke o podjetju. Tanko se bo najprej lotil reševanja vprašanja zaposlenih, nam je zaupal, več pa v nadaljevanju "ko bom prejel zahtevane podatke o premoženju, delavcih in dolgovih družbe" je zapisal v odgovor.
Glede na zadnji seznam terjatev, ki ga je družba v postopkih prisilne poravnave na sodišče priložila oktobra 2015, skupen dolg znaša skoraj 4,5 milijonov evrov.
Poslanstvo šole pa ni le učenje igranja na različna glasbila, ampak tudi negovanje ljubezni do glasbe. Glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu in med šolanjem, jim ostanejo za vse življenje. »Otroci, ki se več let ukvarjajo z glasbo, veliko hitreje razvijajo tudi pisne in bralne sposobnosti. Glasba naj bi dokazano pomagala spominu, pomemben vpliv pa ima tudi na prostorske in matematične sposobnosti. Klasična glasba spodbudno vpliva na večjo ustvarjalnost, poveča zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti ter pozitivno vpliva na socialne stike,« pravi Metka Podpečan, ravnateljica Glasbene šole Zagorje, ki praznuje visoki jubilej.
