23. 02. 2016

Po materi sem »Hrastnčan« po očetu pa »Trboučan«, zato so moje Zasavske korenine zelo izrazite in se čutijo marsikje, z nasmeškom pojasni Sergej Škofljanec – večni roker, ki bo letos s skupino San Di EGO nastopil tudi na Emi.

Pokrovitelj rubrike INTERVJU:

Torej, roker za vse večne čase?

Seveda. To je glasba s katero sem (z)rasel in sta mi jo »posredovala« moja starša.

Zasavci so vedno bili rokerji, zato so koncerti tukaj eni izmed najboljših

Vokalist, kitarist in klaviaturist. Kaj od tega je v prvi vrsti?

Začelo se je s klavirjem v glasbeni šoli, kitaro sem se več ali manj naučil sam, vokalist pa sem postal »silom prilike«, saj v zasedbah, kjer sem igral nikoli nismo mogli dobiti primernega vokalista za glasbo, ki smo jo hoteli igrati. Tako sem »začasno« sam prevzel vlogo, ki mi takrat še ni bila toliko pri srcu.

A zadeva se je obrnila.

Trenutno pa je seveda v prvi vlogi vokal, čeprav še vedno najraje počnem to v kombinaciji s kitaro ali klavirjem.

Od leta 2013 si član skupine San Di EGO, s katero letos odhajate na Emo?

San Di EGO obstajamo približno tri leta in v tem času smo posneli naš prvenec, izdali veliko singlov iz te plošče (in tudi enega iz prihajajoče), posneli kar nekaj videospotov, najbolj pa smo aktivni v živo, kar pa je po mojem tudi bistvo nekega dostojnega rock benda.

Letos smo se uvrstili na izbor za Emo z rock balado »Brez tebe«, kar je bila še ena izmed naših spontanih odločitev, da se predstavimo še malo drugačnemu občinstvu, ki ponavadi ne obiskuje rock koncertov.

Kaj pričakujete od nastopa?

Bolj kot pričakovanja nam je pomembno, da zadevo izpeljemo tako, kot se spodobi in »mogoče« prepričamo ali navdušimo tudi kakšnega ne-rokerja. Skratka, potrudili se bomo, da naredimo čim boljši vtis.

Smo brezkompromisni, glasni in vedno damo vse od sebe.

Kaj lahko poslušalci pričakujemo od vas?

San Di EGO smo rock/hard rock bend in tako tudi zvenimo. Tudi naša vizualna podoba in odrski nastop sta temu primerna. Tudi na Emi bo klasičen rockerski nastop ter temu primerna scenografija. Plesne koreografije odpadejo, da ne bo prišlo do kakšnih hujših poškodb (smeh).

Je glasba hobi ali tudi glavni vir zaslužka?

Z glasbo se ukvarjamo nekako pol-profesionalno, saj so zaslužki, sploh v rock glasbi, žal premajhni za preživetje ali pa jih sploh ni. Zaenkrat je tako, mogoče bo pa v prihodnosti kaj drugače. Bomo videli.

Si tudi ponosen očka, že uvajaš novo članico v glasbo?

Sem zelo ponosen očka male Stele, ki že zdaj kaže navdušenje za glasbo. Bomo videli, kakšno bo to navdušenje s časom, vsekakor pa jo bom podpiral v tistem, kar jo bo najbolj veselilo.

Kako izgleda povprečen dan rokerja in očka Sergeja?

Najbrž tako kot povprečen dan vsakega očeta, le da so tukaj še moje glasbene aktivnosti in odsotnosti, katere se seveda trudim čim bolj »zminimalizirati«, da se lahko posvetim družini.

Večkrat nastopaš tudi v Zasavju. Se rad vračaš na poznane odre?

Zasavci so vedno bili rokerji, zato so koncerti tukaj eni izmed najboljših. Seveda je prisoten tudi močan čustven naboj, lepi spomini in pa veliko treme, ko igraš pred občinstvom, ki te pozna praktično od malih nog.

Kakšni so cilji za prihodnost?

Ciljev je veliko. Najprej je družina, potem pa čim več koncertov in avtorske glasbe. Spal bom pa kdaj drugič (smeh).

Foto: ZON.si, osebni arhiv SŠ