22. 10. 2015

Zasavje ima priložnost za zagon nove industrijske panoge, ki je ne bi smelo spustiti iz rok. Prihodnost je v kompozitnih materialih, saj se njihova uporaba v industriji povečuje. Prve delavce z dobrimi ročnimi spretnostmi bodo začeli usposabljati že prihodnje leto.

Iskali bodo Zasavce s spretnimi rokami

Na Zasavski ljudski univerzi bodo na izobraževanje povabili ljudi z dobrimi ročnimi spretnostmi, na primer mizarje, šivilje, kuharje, zato ker je za delo s kompoziti med drugim izjemno pomembna natančnost. Prvih petnajst brezposelnih Zasavčanov se bo na 60-urnem izobraževanju začelo usposabljati že septembra prihodnje leto.

"Program je zelo primeren za Zasavje. Gre namreč za razvoj novih delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo, ki jo usposobimo, in hkrati za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo," je razložil Sašo Knez iz podjetja Aereform.

"Sodelovanje v tem projektu za naše podjetje pomeni priložnost delati to, v čemer smo najboljši, se pravi v razvoju novih šolskih programov," je še dodal Knez.

Zasavska ljudska univerza (ZLU) je postala konzorcijski partner Erasmus+ projektu CompoHUB – Izkušene roke za hi-tech proizvodnjo. Ključni cilj projekta je razvoj izobraževalnega programa ter spletne izobraževalne platforme za razvoj kompetenc delavcev na področju kompozitne tehnologije. Projekt pod koordinacijo Inovacijsko – razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani poteka v letih 2015 do 2017 in povezuje pet različnih mednarodnih partnerjev. Iz Zasavja je v partnerstvu poleg ZLU tudi podjetje Aereform, letalska tehnologija d.o.o.

V Zasavju prvi reagirali na potrebe podjetnikov

»Kompozitni materiali so zagotovo prihodnost, njihova uporaba v industriji se povečuje. To, da bomo v Zasavju prvi, ki bomo odgovorili na potrebe podjetnikov in naučili ljudi delati s temi materiali, pa za nas pomeni velik korak. Za vse brezposelne, ki se bodo vključili v usposabljanje, pa zagotovo odlično priložnost, da si razširijo poklicne možnosti,« je prepričana Polona Trebušak iz Zasavske ljudske univerze. Za nas je to priznanje, da smo zanesljiv partner na področju izobraževanja in usposabljanja, je še dodala Trebušakova.

Kompoziti so visoko trdna, a lahka gradiva iz najtrdnejših vlaken, povezanih z žilavimi vezmi. V industriji praktično ni področja, kjer se jih ne bi dalo uporabiti. Njihova uporaba se širi iz aeronavtike v vodna in kopenska vozila, šport, strojegradnjo in gradnjo. V Sloveniji od te panoge živi že okoli dva tisoč ljudi. 

Preberite si intervju s Sašom Knezom: "Držimo se posla, v katerem smo dobri. Držimo se posla, v katerem imamo srce, v katerega smo zaljubljeni in to je letalstvo. Naše znanje, spretnosti in odnos iz letalstva pa prenašamo tudi na druge sektorje industrije in obrtništva."

Da gre za zapostavljeno regijo, je ob obisku Zasavja svoj prvi vtis opisal poslanec NSi Matej Tonin. A je kaj hitro ugotovil, da prav iz naših krajev prihaja veliko število impresivnih zgodb.

Zaradi vseh obremenitev gospodarstvo v Zasavju ne more zaživeti, pojasnjuje predsednik NSi Zagorje Primož Štendler, ki je pripeljal poslance, da si stanje ogledajo sami in še bolj pritisnejo na gospodarski program, ki so ga pripravili.

Manj razlike med neto in bruto plačo, neobdavčena božičnica

»Zavzemamo se, da bi država ustvarjala pogoje, da bi podjetja lahko čim bolj uspešno poslovala« je odločna predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. V Zasavju smo videli nekaj uspešnih zgodb manjših družinskih podjetij, je nadaljevala in pojasnila, da ravno v teh vidi prihodnost Slovenije.

Zmanjšanje administrativnih ovir, bi morala biti naloga države, nižji prispevki na plače, poenostavljena delovno pravna zakonodaja in možnost nagrajevanja bolj pridnih in uspešnih brez dodatne obdavčitve, še pravijo v Novi Sloveniji.

Novakova: »Včasih se ljudem ne splača delat …«

Novakova se zaveda tudi problema, ki smo ga že izpostavili na našem portalu – da ljudje včasih nočejo poprijeti za delo ("Zasavci raje na kavč kot v službo"). Problem je premajhen razkorak med socialno pomočjo in minimalno plačo, »včasih se ljudem ne splača delat, ker s socialno pomočjo in delom na črno lahko zaslužijo mnogo več. Kar pa ni prav« je odločna prva dama NSi-ja.  

Ob obisku zasavskih podjetij je bil navdušen Matej Tonin, ki kar ni mogel verjeti, kakšne uspešne zgodbe se skrivajo v zasavski regiji. »Naj bo to tudi vzpodbuda ostalim, da se marsikaj da.«

Kljub uspešnim zgodbam pa problemov ne gre prezreti. Tonin je prepričan, da bi država v poseben program spodbud (HRT) morala vključiti tudi Zagorje, ki je trenutno izvzeto. Saniranje gospodarstva v Zasavju poslanec vidi še v izboljšanju infrastrukture, same cestne povezave in povezave z avtocesto. Za to bi po njegovem morala prav tako morala poskrbeti država.  

Delo na črno ali pa minimalec in kuverta

Tonin kot rešitev izpostavi manjše obremenitve na plače. Ljudje so, kot pravi, prisiljeni delati na črno ali pa za minimalno plačo in kuverto v žep. Nižji kot bodo davki, manj se jih bodo ljudje izogibali je njegove logika. Torej, »če z davki pretiravamo, se ljudje izmikajo plačevanju. Zato mi želimo da čim več ljudi plačuje davke, naj bodo pa ti čim nižji.«

»Stanje je kaotično«, razmere opiše naš sogovornik. Policist iz Zagorja, ki se vsakodnevno vrača na meje naše države.

Iz policijskih postaj Trbovlje, Zagorje in Hrastnik je kar 11 policistov, ki so tudi pripadniki posebne policijske enote in sodelujejo pri varnostni situaciji povezani z migracijskimi tokovi, kot stanje uradno imenujejo na PU Ljubljana. Zasavske postaje so podhranjene, zato so vpoklicali enote pomožnih policistov, ki nudijo pomoč pri zagotavljanju varnosti in opravljanju nalog policije.

Največ policistov pogrešajo v Trbovljah, kar 5, z nami se je pogovarjal Vlado Radonjič, ki svoje delo sicer opravlja na PP Zagorje.

»Ko gledamo otroke, nas stisne pri srcu. Kaj, če bi bil to tvoj otrok?«

»Največji vtis name naredijo otroci. Tega ne morem pozabiti. Tudi sam imam otroke in, ko jih opazujem, me kar stisne pri srcu.« Najhuje je bilo v ponedeljek v Središču ob Dravi, nadaljuje Vlado: »Padal je dež, otroci so bili premočeni in premraženi. Še nas je zeblo, kako ne bi njih.«

»Problem je, ker vsi pritiskajo ob ograjo, celo uberejo taktiko, da v ospredje postavijo ženske in otroke, od zadaj pa potiskajo.«  Policist se spomni na neljub dogodek, ko so med 'taktiko' omedleli dve ženski. Z veliko težavo so jih spravili iz množice, da so jim sploh lahko nudili pomoč. Še sami so v gneči komaj dihali, kako je bilo šele otrokom, čustveno pripomni.

Prednost ženske in otroci

Prednost ženskam in otrokom je njihova prioriteta, izvemo. Kljub temu, da se moški iz množice, zaradi tega venomer pritožujejo. Najbolj problematični so Afganistanci, moški stari med 25 in 40. Zaradi njih je kaos, zmeda, pretepi in težave. Občutijo pa to najbolj družine z malimi otroki in ne tudi vsi tisti, ki se 'predstavljajo' kot družina.

"Pametovanje" na socialnih omrežjih ne pomaga nikomur!

Na meji s Hrvaško in Madžarsko je še več policistov, kot le teh 11, ki delajo na zasavskih postajah. Kar nekaj Zasavcev se namreč vozi na delo tudi v druge slovenske kraje in kot pripadniki posebne enote si na meji stoji bok ob boku. Tako sta za naš portal poročala tudi dva policista, Zasavca, ki pa se ne želite poimensko izpostavljati. "Svojih družin praktično ne vidimo. Domov, tudi po 20 urah dela, hodimo le spat." Ne iščeta sočutja, želita le razumevanje. "Begunci so takšni in drugačni in ne verjamem, da bi nenadzorovano odprtje mej prineslo kaj dobrega" pojasnjuje policist, ki predstavi tudi drugo stran, torej prestrašene obmejne Slovence, ki že nekaj noči niso mirno zatisnili očesa. Skupno našim sogovornikom je vsekakor, da 'pametovanje' s kavča na socialnih omrežjih pri rešitvi situacije zagotovo ne bo pomagalo.

Policisti z veliko začetnico

Policisti delajo cele dneve, a se ne pritožujejo. Zagorski policist pojasni, da si je sam izbral delo v Posebni enoti Policije in na to je ponosen. V usposobljenost in fizično pripravljenost policistov ne dvomi, so pa najtežji psihični napori, ko med komaj obvladljivo množico ugledajo nemalo srce parajočih prizorov.

Policisti se med sabo bodrijo in si pomagajo. Vlado je vesel tudi podpore svojega komandirja, ki redno preverja ali so v redu in jim nameni kakšno vzpodbudno besedo.

Za naš portal se je odzval tik pred ponovnim odhodom na teren. Ravno si je pripravljal svojo malico, zraven pa vedno stlači še kaj za begunske otroke. Malico in pijačo, ki jo dobijo na terenu, namreč s kolegi porazdelijo med otroke.

Foto: Osebni arhiv Vlada Radonjiča in ZON.si