11. 08. 2015

Trboveljski potapljači skupaj držijo že 40 let. Imajo preko 80 članov, iz celotne Slovenije. Ne opredeljuje se le kot klub, predvsem so velika družina, ki stopi skupaj kadar je zabavno in kadar je potrebno reševati življenja.

Status reševalnih potapljačev je v Sloveniji urejen še slabše kot status gasilcev. A to jih ne ustavi, da tudi na svoje stroške priskočijo na pomoč vedno, ko jih kdo potrebuje. Savo in njene nevarne tokove imajo v malem prstu, obenem pa se zavedajo nepredvidljivosti voda in skrivnostnih zgodb, ki plavajo po Savi.

V prenovljene prostore, ki jih imajo na Savinjski v Trbovljah so sprejeli tudi nas. Pogovarjali smo se s Simonom Lasem in Poldetom Jeretom.  

Trboveljski potapljači delujete kot Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje.

Dobri prijatelji smo, to je bolj 'socialističen' klub. Generacija 'tastarih' je klub prepustila v vodenje nam, ki smo bolj aktivni. V želji, da se ne sprivatiziramo. Ne delamo za denar, delamo, ker se radi potapljamo in vedno, ko je potrebno priskočimo na pomoč. To z veseljem poudarim.

Potapljaška oprema je zelo draga, kako zmorete?

Nekaj dobimo od vseh treh občin, imamo pa zelo veliko podporo lokalne skupnosti. Nekaj dobimo tudi na račun tega, da imamo podvodno reševalno službo. Se pa moramo vsekakor sami znajti. Veliko opreme popravimo sami, redno vzdržujemo opremo in tudi naše na novo urejene prostore.

S podvodno reševalno službo so Trboveljčani v samem vrhu Slovenije in ob nesrečah v vodi jih pokličejo po vsej Sloveniji.

Verjetno vam plačajo tudi 'vpoklic' potapljačev ob reševalnih akcijah?

Ko nas aktivira Uprava za zaščito in reševanje je vse brezplačno. Tukaj ni nobenega denarja. Nekaj dobimo sofinancirano od Slovenske potapljaške zveze, ampak na žalost ne mi kot Trbovlje, saj spadamo kot Trbovlje pod Ljubljano – kot reševalna enota. Klub je velik, večji kot vsi ljubljanski klubi. Kar se zgodi v zasavskih vodah gremo vsekakor mi, zraven smo vedno tudi, ko je po Sloveniji kaj večjega. Moram reči, smo tu v Trbovljah eni najboljših v Sloveniji, kot reševalci. Malo se moramo pohvaliti (smeh).

Imate ob reševalni akciji vsaj priznane kakšne ure?

Nič. Samo dobra volja. To je čisto prostovoljstvo, bolj ne more biti. Še večinoma s svojo opremo. Kaj boš pa rekel, 'ne grem'? Pri nesrečah, iskanju žrtev sploh ne razmišljamo na denar. Zaračunamo pa, kadar kakšen avto 'pade' v Savo in ga je treba povleči ven.

Kako globoko se potapljate?

Uradno je 40 metrov po zakonu. Lahko se sicer več, ampak takrat gre za tehnično potapljanje. Ponosni smo, da smo društvo že 40 let brez potapljaške nezgode, eno redkih društev v Sloveniji. Niti ene nezgode nismo imeli, pa smo se potapljali včasih zelo globoko, enkrat več kot je sedaj dovoljeno ali pa še globlje.

Dobro poznate Savo, ki je menda zelo nevarna.

Ja, odvisno kje. Tukaj globina nima veze, ampak tok. Za Savo vemo, kje 'odlaga', kje 'da ven'. V sredini reke je tam do 25m ampak tam ne moreš dol, ker je premočen tok. Na Vrhovem je recimo okoli 18m. Sicer pa je Sava tako specifična, vidljivost je nula običajno, razen pozimi je malo lepša. Nič se ne vidi, vse tipaš po občutku, največji problem pa je tok v Savi.

Skrivnostni vlak v Savi med Trbovljami in elektrarno iz II. Svetovne vojne.

Kaj vse se najde v Savi? Tudi kaj zanimivega?

V Savi najdeš kakšen star avto, ki je izgubljen, pa nikoli najden. V Savi se sicer ne najde toliko stvari, ker vse odnese. So pa zgodbe, da je en vlak med Trbovljami in elektrarno notri iz II. Svetovne vojne. En vlak je bil tudi pri radeškem mostu, poln 'municije', pa so ga komaj našli. Zgodbe kaj vse skriva Sava je veliko.

Je torej možno, da se v Savi skriva vlak?

Sedaj je struga in toliko gramoza čez, da zasuje in je lahko skrit. Vemo za primere, ko so z avtom zapeljali v Savo in niso nikoli našli ne avta, ne ljudi.

Vas v Zasavju velikokrat pokličejo?

Žal je tukaj veliko klicev o samomorih. Skoki iz mostu. Na leto pa sodelujemo približno pri 4 do 5 nesreč po celi Sloveniji.

Veliko se potapljamo. Delamo 70 potopov na leto, kar je lepa številka. Povprečni potapljači delajo od 15- 20 maksimalno, pa je že to lepa številka

Kje pa se največkrat potapljate?

Večkrat gremo na morje in imamo potapljaške vikende. Najamemo barko in se potapljamo. Vsako leto očistimo tudi Trboveljščico. Letos gremo septembra še v Francijo, ki je cenovno bolj ugodna kakor Hrvaška. Nekajkrat smo bili v Egiptu, tudi tam gremo na ladjo in ne vidimo kopnega cel teden, šli smo vse do Sudana. Sladkovodnih potapljanj je manj, kakšen Bled, Bohinj.

Izvajate tudi potapljaške tečaje.

V klubu imamo teorijo, potem prakso na bazen in izpit na morju.

Koliko pa stane takšen tečaj?

Osnovni tečaj je 200€, in v tem je vključena članarina klubu, članarina potapljaški zvezi in vsa oprema je zastonj. Obenem pa še tako, če organiziramo potapljaški vikend, imajo tečajniki vso opremo zastonj.

Uživam v potapljanju s tehniko rebride, kar je povsem drugačen sistem. Gre za zaprt sistem, kjer 'mehurčki zraka ne gredo ven' in s takšno tehniko si v vodi lahko namesto slabe ure, tudi do 3 ure. Poleg tega je popolna tišina in morje doživiš povsem drugače.