14. 04. 2015

Datum pričetka delovanja trboveljskega urgentnega bloka je še vedno zavit v skrivnost, saj morajo počakati na zeleno luč s strani državnih organov. 

Gradbena dela že v zaključni fazi

Gradbena dela pri izgradnji novega urgentnega bloka v SBT so že v zaključni fazi, pripravlja se montaža opreme, je za naš portal pojasnila direktorica bolnišnice Marina Barovič. Konec tega tedna jih čaka še tehnični pregled.

Urgenca bo imela dve etaži, še izvemo, v katerih bodo razporejeni prostori za oskrbo bolnikov ter tudi nekateri drugi prostori, ki so potrebni za nemoteno delovanje urgentnega bloka, kot so soba za konzilije, dve dežurni sobi s sanitarnimi prostori, priročno skladišče, dva ambulantna prostora, dodatni prostori za centralne arhive, bolniško kapelico ter prostori za umrle.

Urgentni blok pridobitev predvsem za krajane

Barovičeva je prepričana, da bo urgentni blok 'v prvi vrsti pridobitev za bolnike, saj naj bi se urgentna stanja bolnikov reševala na enem mestu z zdravniki različnih specialnosti in s pomočjo najsodobnejše opreme. Za samo bolnišnico pa to pomeni združitev urgentnih ambulant na eni lokaciji in na ta način ureditev primernega standarda zdravljenja bolnikov ter dela zdravstvenega osebja. Urgentni center Trbovlje bo drugi izmed desetih urgentnih centrov v Sloveniji, ki bo zgrajen in opremljen po smernicah, ki veljajo na področju urgence.'

Začetek delovanja ovira država?

Datuma pričetka delovanja trboveljskega urgentnega bloka naj še ne bi bilo mogoče določiti. Najprej bo potrebno sprejeti pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči, ki naj bi bil izdan do konca tega meseca, je jasna direktorica. Obenem pa morajo zdravniki še končati posebno specializacijo s področja urgentne medicine. S strani skupine, ki se na Ministrstvu za zdravje ukvarja z vzpostavitvijo delovanja urgentnih centrov, je trboveljski bolnišnici dano zagotovilo, da jih bodo še v tem mesecu obiskali. Časa je le še dobra dva tedna.  

Avtor: Tanja Dolinšek

V centru Trbovelj se mestni vrvež pretaka tudi skozi podhod za pešce, kjer sameva premična ploščad za invalide. Ob vidno zapuščeni napravi se občanom porajajo številna vprašanja. Odgovor poznajo zlasti tisti, ki jim je bila pomoč namenjena. Za vas smo preverili, kaj se dogaja …

»Še nikoli nisem opazila, da bi ploščad kdo uporabljal. Priznam, da si glede tega niti nisem belila glave, saj je nisem potrebovala. Odkar pa sem postala mamica, sem seveda naletela na oviro pri prečkanju prometne ceste. Podhoda z vozičkom ne morem uporabljati, vidim, da je potreben ključ, nikjer pa nisem zasledila, kje se dobi in kako ploščad sploh pognati v tek. Glede na to, da je celotna naprava vidno zapuščena, me zanima, ali sploh deluje,« se sprašuje Trboveljčanka Tanja.

Dvižna ploščad ne deluje že pet let

Na Občini Trbovlje so kratki: »Dvižna ploščad pri podhodu je trenutno v okvari. Ključi zanjo se dobijo na Društvu invalidov Trbovlje, saj je ploščad namenjena samo invalidom s spremstvom.«

Dvižna ploščad za invalide je bila postavljena leta 2009, ko so v centru mesta uredili rondo in podhod. Projekt je bil izveden v času županovanja Bogdana Baroviča, težave zaradi pomankljivosti pa so prisotne že od samega začetka. Problematike se zaveda tudi županja Jasna Gabrič, ki si je ploščad pred dvema mesecoma ogledala skupaj s predsednikom društva invalidov Trbovlje Rudijem Janežičem. Slednji ne skriva ogorčenja nad projektom, za katerega pravi, da je popolnoma nepremišljen in predstavlja spomenik sramote.  »Ploščad je delovala samo ob otvoritvi, malo kasneje je bila uničena, vandali so namreč odtrgali del komande na napravi. A delovala ni že prej,« je ostro pojasnil Janežič, ki je bil prisoten na ogledu z županjo, kjer so se s serviserjem pogovarjali o popravilu.

»Če situacija ne bo rešena, bomo naredili preboj čez cesto do banke!«

»Kljub visokemu investicijskemu vložku je ploščad popolnoma nefunkcionalna. Invalidi na vozičku je ne morejo samostojno uporabljati. Drži, da so ključi pri meni, imam jih šest, vendar pa bi bilo za optimalno uporabo mnogo bolj smotrno, če bi imeli euro ključ za vse državljane,« meni predsednik društva invalidov, ob tem pa odločno poudarja, da predstavlja rešitev petletne težave moralno obvezo do občanov, ki ploščad potrebujejo. »Vsaj za trenutek si predstavljajte, kako se počutijo ljudje, ki so gibalno ovirani, a morajo zaradi nepremišljenosti zanje postavljenega pripomočka vložiti še več truda in napora, da pridejo do željenega cilja.«

Kdaj bomo lahko iz podhoda zaslišali brnenje dvižne ploščadi, nismo izvedeli. Vsekakor pa nas bo do takrat nemo opominjala na nerešene težave.

Avtor: Vesna Meško