24. 02. 2015

Od trojanskega klanca vse do hribovja nad Dolom pri Hrastniku ponoči po nujno zdravniško pomoč v Trbovlje. 'V primeru ukinitve centrov Nujne medicinske pomoči se pristojne službe Ministrstva za zdravje RS igrajo s človeškimi življenje,' je prepričan Primož Jelševar (SLS).

Javnost je razburkalo zdravstveno ministrstvo, ki želi v določene center Nujne medicinske pomoči ukiniti. Večina ostro nasprotuje, preverili pa smo, kaj bi le to pomenilo za Zasavje.

Že leta 2012 so znotraj Regijskega odbora za zdravje in okolje povabili vse direktorje in vodje splošnih služb in glede na podatke ljudi iz terena naredili simulacijo, kaj bi ukinitev NMP v Hrastniku in Zagorju pomenila za Zasavce, pojasnjuje dr. Alenka Forte (SDS): 'Povprečni čas prihoda urgentne ekipe bi se iz sedanjih 8 do 9 minut podaljšal na 18 minut. Zdravstvena ekipa bi pokrivala od Dola pri Hrastniku in povezanega hribovja vse do trojanskega klanca. In vse kar je teren teh treh občin.'

Da ministrstvo nima vzpostavljene mreže,  nima prave strategije, opravljene niso bile analize je pojasnila dr. Fortetova in dodala: 'Naše okolje je geografsko zelo razgibano. Za bolnika pa je ključnih prvih 5 minut.'

Dr. Forte: 'Če nekoga oživljaš po 8-ih minutah zastoja srca, mu nisi naredil nobene usluge, saj bo imel trajne možganske poškodbe.'

Da bi eden urgentni center v Zasavju najverjetneje pomenil tudi zgolj enega dežurnega zdravnika ponoči, še doda trboveljska zdravnica, to pa pomeni tudi, da bi Hrastničani in Zagorjani po zdravstveno pomoč sredi noči morali v Trbovlje.

Ukinitvi centrov nujne medicinske pomoči v določenih mestih ostro nasprotujejo tudi v SLS-u. Primož Jelševar pravi: 'Pri nameravani selitvi služb nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov pod okrilje bolnišnic bodo največ izgubili ljudje, ki so bolj oddaljeni od večjih mest z bolnišnicami, še zlasti bodo posledice občutile mlade družine z otroci, invalidi, starejši in bolj bolehni ljudje, ki živijo na podeželju in v manjših krajih.'

Kaj vse bi reorganizacija še prinesla s seboj ni povsem jasno. Kot nov sistem razume dr. Fortetova naj bi vzpostavili 11-12 centrov in tja postavili kader primeren za urgentno medicino. To pa so, nam pojasni, v glavnem družinski zdravniki iz splošnih ambulant, kar bi pomenilo, da bo zdravstvena oskrba v splošnih ambulantah oslabela in se bodo ambulante zapirale.

Ne le na lokalnem, tudi na državnem nivoju zasavske inovacije in inovatorji žanjejo zavidljive uspehe.

Jedro promoviranja inovativnosti v regiji prav v Zasavju 

Območna zbornica Zasavje je prva začela s promoviranjem inovativnosti v regiji, prvi razpis inovacij je bil objavljen že leta 1996, po 6 letih je projekt prišel na vseslovenski nivo.

Predsednica območne zbornice GZS Staša Baloh Plahutnik budno spremlja lokalne inovacije: ‘Zasavski inovatorji se glede na število prijav tradicionalno nadpovprečno odzivajo na naš razpis, v kolikor pa upoštevamo še, da je Zasavje najmanjša regija, je ta odziv še toliko boljši, pa ne samo to, tudi na nacionalnem nivoju, naši inovatorji vedno zasedajo vidna mesta.’

Na fotografiji: Staša Baloh Plahutnik

Konec januarja je Gospodarska zbornica objavila Razpis inovacije Zasavja za leto 2014 – 2015 in tako družbam in inovatorjem omogočila promocijo projektov, njihovih novih inovativnih dosežkov, tako na regijski kot nacionalni ravni. Prijave bodo zbirali do 3. aprila.

‘Z razpisi za najboljše inovacije želimo spodbuditi uveljavljanje inovativne kulture v podjetjih in spodbuditi skupine in posameznike k stalnemu procesu inoviranja,’ pravi Baloh Plahutnikova.  

Lanskoletni inovatorji

V 18 letih prejeli 412 inovacij, v katerih je sodelovalo 752 inovatorjev. Poigrali smo se tudi s številkami. Največ prijav so v zasavski zbornici prejeli leta 2000. Našteli so 33 prijav, sodelovalo pa je 67 inovatorjev.

Na zadnjem razpisu je kandidiralo 23 inovacijskih prijav, sodelovalo pa 58 inovatorjev. Omeniti je potrebno, da so v prejšnjem letu svoje inovacije oddali tudi 2 šoli in zagorski Varstveno delovni center.

O število (pre)zaposlitev za delavce Tet smo že pisali. Po seštevanju številk možnih delovnih mest v poročilu poslanca Marjana Dolinška je teh res veliko, in kot je v šali rekel eden od trboveljskih svetnikov – celo več kot je sploh delavcev.

Pa ni vse tako rožnato, kot se sliši. Da je obljub dovolj, je potrdil tudi Jani Urbajs in dodal, da 'realiziranih trenutno je enako nič.'

Bilo je nekaj razgovor na HSE že pred časom, nekaj na GEN-i, trboveljski delavci pa so poslali tudi prijave na razpis Slovenskih železnic, nam pojasni. Menda se odpirajo možnosti v Dravskih elektrarnah in možno bo večje število zaposlitev v Termoelektrani Šoštanj, nam je prav tako potrdil Urbajs, ki je eden izmed tistih 57, ki zaenkrat še ima službo v Tetu.

Termaši določene službe zavračajo

'So tudi primeri, ko jim je ponujena zaposlitev in jo odrečejo' je ostro dejal Dolinšek, ki je prepričan, da to meče slabo luč na tiste, ki termašem pomagajo. Dolinšku očitajo tudi nekdanji delavci Svee, je dejal, saj niti zadnjih plač niso dobili, kaj šele da bi jim kdo ponudil drugo zaposlitev.

Urbajs očitkov ni zanikal, je pa dejal, da je te stvari težko komentirati in da so to odločitve posameznikov.  'Uradno v Tetu ni bilo nič na oglasni deski, so pa te stvari meni tudi že vrgli naprej' nadaljuje sindikalist, ki so mu v HSE očitali, da se je na razpis za 3 delovna mesta prijavilo le 17 delavcev, ne pa 45 kot jih imelo primerne pogoje. Sam spodbuja prijavljanje na čim več delovnih mest, prav tako pa razume, da določena dela ali zaposlitev komu ne ustrezajo.