KOLUMNA
Po ogledu prvovrstnih izsekov predstav in skečev na letošnji podelitvi Štilčkov v izvedbi Mladinskega gledališča Svoboda zaključujem, prvič, da je humor še vedno prefinjena in učinkovita taktika odvzemanja moči uveljavljenim strukturam establišmenta, in drugič, da je gledališka umetnost bolj v stiku z realnostjo kot zasavska politična igralska zasedba.
Kokice v roke, na trboveljskem političnem odru je na vrsti komedija. V tej komediji trboveljska občina izumi fenomenalen način spodbujanja lokalnega gospodarstva in socialnega podjetništva. To stori tako, da na rezultate prostovoljskega dela pripopa svoj logo. Če imaš nekje pripopan logotip trboveljske občine pomeni, da te občina podpira. Si tut notr padu in si eden od spodbujanih. Z namontiranim logotipom občina javnosti sporoča, da je v razvijanje in realiziranje idej, ki so plod trdega prostovoljskega dela, vložila vsaj finančni input, če že ne dela. 50 stiskanih letakov z občinskim logom za pomoč lokalnim socialnim podjetnikom so namreč tiste težko pričakovane investicijske spodbude. Zadevo z investitorji smo si samo narobe razlagali.
Županjin scenarij predvolilnih obljub bodo na srečo izpeljali prostovoljci nevladnih organizacij, ki se te svoje novoustvarjene pozicije moči verjetno niti ne zavedajo. Vključevanja prostovoljskega dela v implementacijo političnega programa vsekakor ne gre jemati negativno. Lahko ga razumemo kot preseganje togih okvirov predstavništva in prenos oblasti nazaj k ljudstvu. Z blagoslovom logotipa zasavska nevladna prostovoljska civilna srenja končno uradno sodeluje pri spreminjanju Zasavja. Zaradi prezaposlenosti z ustanavljanjem delovnih skupin, ki bi Zasavje vsaj za silo postavile nazaj na noge in zbiranjem osnovnih življenjskih potrebščin za sosede, tega še niso uspeli opaziti, ampak spremembe so končno tu! Power to the people! Delajte, delajte! En narod, ena regija, ena županja! Ena uokvirjena slika nad vsakim zasavskim šporhetom! Viva la razred voluntariata!
Tako se logotip trboveljske občine zna znajti povsod, tudi na kakšnem WC papirju v straniščih javnih zavodov, če se bo v ekonomskih terminih izkazal za uspešnega (povečano povpraševanje in poraba). Brezglavo podeljevanje občinskega loga vsepovprek pa zna pripeljati do razvrednotenja moči, ki jo trenutno poseduje. Zato mora ostati redka dobrina. Iz Bratovščine Loga so tako izključeni revni prebivalci Trbovelj. Preveč so anonimni in nepomembni, poskriti po stanovanjih, ki so v takšnem stanju, kot je občina sama-težko ozračje, prenatrpanost in upravljavec, prezaposlen sam s sabo. Ne morejo se kosati z ostalimi pasjimi procesijami, ki jemljejo čas občinskemu logu. Tihi casting rekrutiranja prostovoljcev v Bratovščino Loga je resna in naporna naloga. Mora uspeti, če ne bo izpadlo, da županja ni izvedla svojih predvolilnih obljub. Možnosti postati trboveljski Švagan ali trboveljski Jerič se ji bodo resno izmaknile.
V čast si lahko štejemo, da razvojni potencial najbolj množičnega zasavskega sektorja ni ostal neopažen. Lotijo se lahko vsega, in to celo brezplačno! Takšne mamljive ponudbe se niso domislili niti tržniki iz Hoferja. Vse lepo in prav, občina naj se samo z javnimi službami še dogovori za odpis stroškov komunale, elektrike in drugih nujnih življenjskih nadlog, vzpostavi širokopasovni internet, odpre javno kuhinjo, samoupravne stanovanjske zadruge in brezplačno ambulanto (kdor dela, se mu zna kaj zgoditi) pa bo volk sit in koze cele.
Po takšnem scenariju ima logotip trboveljske občine vsekakor potencial postati lokalna valuta. Menjalni krog in tvoj kuolm-boj se konkurence! Tudi trboveljska občina je začela menjati-logotip za nič.
Avtor: Snaša Klančar
Kolumna izraža mnenje in videnje avtorja, ki je v zakonskih mejah pri pisanju kolumne svoboden. Kolumna ne odraža mnenja uredništva.
Trboveljčan Janez Žlak je v Termoelektrarno prišel leta 1988 kot vodja izmene in v petih letih napredoval na mesto namestnika direktorja proizvodnje električne energije. V tem času je na mariborski univerzi zaključil visoko šolo in nato nadaljeval še z podiplomskim specialističnim študijem in leta 2008 opravil še magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 2007 je postal pomočnik direktorja družbe in tam ostal do danes, ko se je znašel v prvem paketu termašev, ki so dobili odpovedi.