18. 11. 2014

Tretja slovenska elektrarna na lesno biomaso stoji v Kisovcu. Podjetnik Janez Vidmar ustvarjeno elektriko prodaja, toploto pa uporablja za ogrevanje lastnih prostorov. A to je šele začetek.

Kako deluje mala elektrarna?

Energent, ki ga elektrarna uporablja je lesna biomasa, natančneje odpadni les, ki ostane ob predelavi ali ob sekanju. Iz sekancev v Kisovcu v posebni napravi naredijo lesni plin,  s tem pa zaženejo motor, ki nato poganja agregat ter proizvaja elektriko – seveda pa ob tem nastane tudi toplota, ki jo uporabijo za sušenje energenta in nato še za lastno ogrevanje.

Trenutno proizvedejo 90 kW električne moči in 220 kW toplotne moči, kar je dovolj za oskrbo 50 stanovanjskih hiš.

Elektriko, ki jo z novo lastno elektrarno pridobijo seveda prodajo. Za občutek, je pojasnil Janez Vidmar, pa gre za količino elektrike, ki bi oskrbela približno 50 stanovanjskih hiš.

Investicija, v katero ni vštet lastni objekt, težka 750 tisoč evrov naj bi se na papirju povrnila v desetih letih. V realnosti pa bodo veseli, če bo investicija povrnjena po 12 letih, je dodal Vidmar.

Okolju prijazna energija

Gre za ekološko čisto energijo. Ker je sistem popolnoma zaprt, ne izhaja nobenih spornih izpustov, pojasnjujejo na EVJ.

To je šele začetek

Elektrarna z dvema strojema, ki proizvedeta po 45 kW je šele začetek proizvodnje elektrike z lesno biomaso v Kisovcu, saj bodo v drugi fazi postavili še dodatnih 8 strojev in tako skupaj dobili 450 kW moči in dober megavat toplote. Le ta pa bo omogočila ogrevanje Kisovca.

Dvema strojema se bo v kratkem pridružilo še dodatnih 8 strojev, ki bodo ogrevali Kisovec.

V Kisovcu ima vsak blok svoje ogrevanje, večinoma na kurilno olje in, ker bo 'novo' ogrevanje cenejše, je Vidmar prepričan, da se bodo prebivalci Kisovca zagotovo odločili za spremembo. Investicijo nameravajo izvesti v prihodnjem letu, upajo pa tudi na pomoč države oziroma subvencij Ekosklada.

Podpirajo delo lokalnih dobaviteljev lesa

Podjetnik Janez Vidmar, ki že več kot 40 let deluje v svojem domačem okolju in zaposluje okoli 100 ljudi, podpira lokalno. ’Zelo zagovarjamo to, da se les pobira iz okoliških gozdov in dajemo prednost dobaviteljem iz okolice. Tako bodo imeli delo kmetje in gozdarji, ki bodo ta les pospravljali, nato še tisti, ki bodo pripravili sekance, prevozniki in morda še kdo.'

Knjižnice v četrtek praznujejo svoj dan – 20. november, dan splošnih knjižnic. Ob tej priložnosti smo prispevek posvetili tudi njim, knjižnice pa so za svoje obiskovalce pripravile pester teden.

Največ gradiva v Trbovljah, najdražja članarina v Zagorju

Največ gradiva je na voljo bralcem v trboveljski knjižnici, ki na izbiro ponuja kar 71.808 enot knjižničnega gradiva. Le nekaj manj 68.540  ima knjižnica v Zagorju, najmanj gradiva pa najdemo v najmanjši občini po številu prebivalcev v Hrastniku 46.109. Prvi dve knjižnici gradivo izposojata za 3 tedne, medtem ko si v Hrastniku lahko knjižno gradivo izposodite zgolj za 2 tedna. Je pa seveda v vseh treh možno še podaljševanje.

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Ob dnevu splošnih knjižnic, v tem tednu brezplačen vpis v trboveljsko knjižnico!

Cena vpisa v knjižnico je v vseh treh knjižnicah brezplačna za otroke do 18. leta, za brezposelne in člane zveze bibliotekarskih društev. V Trbovljah in Zagorju imajo brezplačno izposojo gradiva tudi invalidi.

Sicer pa cene za splošno prebivalstvo veljajo takšne: 13€ za knjižnico v Zagorju, 12€ za trboveljsko in 11€ za Hrastnik.

Odpiralni čas knjižnic najdete TUKAJ!

Vse tri knjižnice so nam, poleg zgornjih podatkov, poslale tudi seznam dogodkov, ki jih v tem tednu pripravljajo:

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

17. – 22. 11. 2014

Mini bukvarna, BREZPLAČEN vpis novih članov in vračilo knjižničnega gradiva

19. 11. In 20. 11. 2014

Podarimo vam knjižno kazalko (organizacija OŠ Trbovlje)

10.00 – 12.00 in 18.00 – 19.00

19. 11. 2014

Beri, ustvarjaj, riši 17.00

Andrej Rozman Roza  19.00

Hrastniška knjižnica je pred štirimi leti dobila nove prostore in novo podobo.

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

20. 11. 2014

Zaključek bralne značke Hrastničani beremo, gost večera Peter Rezman

Stripovska razstava, avtorja Borisa Matka in likovna razstava, članic društva U3- Zasavje. 

Na dan knjižnic vračilo gradiva z zamujenim rokom izposoje brez zamudnine.

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

18. 11. 2014

Srečanje s slikarjem in umetnikom Jožetom Ovnikom 18.30

V zagorski knjižnici vsake toliko najdemo čudovito cvetje.

foto: arhiv knjižnic

Pred sprejemom proračuna za prihodnje leto so na hrastniški občini naredili pregled otroških igrišč v občini.

V Občini Hrastniku 17 otroških igrišč

Daleč največ otroških igrišč je v eni izmed največjih krajevnih skupnostih Rudnik, kar 8. Kljub temu, da je tudi KS Steklarna precej velika skupnost sta tam le dve igrišči. So pa igrišča tudi na podeželju – na Kalu, v Gorah, v Čečah, v Turju, na Kovku, igrišči pa najdemo še na Marnem in na Dolu pri Hrastniku.

Občina Hrastnik je v septembru sprejela zastavo Unicefovo otroku prijazno mesto in s tem je župan Miran Jerič sprejel obveznosti, da se bo občina razvijala v smeri prijazni do otrok. 'Unicef Slovenija s projektom otrokom prijaznih mest spodbuja razvijanje mesta po meri otrok, ki je prijazno in varno, z urejenimi otroškimi igrišči in zelenicami, z izboljšano varnostjo za otroke v prometu in možnostjo za participacijo najmlajših občanov' so zapisali na strani Mladinskega centra Hrastnik, ki so bili pobudniki vključitve občine v projekt.

Katera igrišča pridejo na vrsto prihodnje leto bo odvisno tudi od novega občinskega sveta.

Župan pravi, da vsako leto dve otroški igrišči uredijo, obnovijo ali opremijo na novo. Pobud povezanih z otroškimi igrišči je veliko, ravno zato so na občini že pred prvim branjem proračuna za leto 2015 naredili seznam igrišč, da bi prenove le teh lahko vključili že na samem začetku.

Dobro pa so urejena tudi športna igrišča, je prepričan župan: 'V Hrastniku je športna infrastruktura zelo dobro urejena, določene stvari so celo nadstandardne.' Prihodnje leto bo občina s pomočjo Fundacije za šport uredila še atletsko stezo in jo prevlekla s tartanom, kot so pred časom že storili v Trbovljah.

Se še spomnite, da naj bi fitnes na prostem zamenjal eno najbolj obiskanih otroških igrišč v Hrastniku.