02. 10. 2014

Da je tekma že odločena, pravijo. Da bo dve desetletji županovanja še nadaljeval Matjaž Švagan. Pa vseeno počakajmo voljo ljudstva, ki bo izražena v nedeljo, 5. oktobra.

Zagorjani ste želeli vprašati in v vašem imenu smo kandidatom posredovali vprašanja. Nanja so odgovorili štirje kandidati, Željko Železnik se je opravičil in obljubil, da pošlje naknadno. Le kandidat SDS Bojan Simončič se ni odzval, kljub temu, da je na družabnih omrežjih in spletu sicer zelo aktiven.

Ali boste kot župan/županja podprli pripravo in izvedbo programov vseživljenjskega učenja, ki bodo usklajeni z razvojnim programom zasavske regije ter vaše občine, ter za izvedbo teh programov zagotovili sredstva v občinskih proračunih?
P. Štendler: ‘Prvo je potrebno preveriti stanje občinskega proračuna ali lahko zagotovi sredstva, če so sredstva zagotovljena se projekt iz strani občine Zagorje nadaljuje, v primeru da niso se bo preverilo kakšna je možnost da se projekt financira. Velja pa za vsa podobna vprašanja naslednji stavek iz moje predstavitve in sicer »Ne bomo zategovali pasu na področjih, ki občanom nudijo lepše in kakovostno življenje, bomo pa iskali rešitve za ugodno poslovno okolje.«’
M. Švagan: ‘Seveda, te programe občina Zagorje ob Savi podpira vseskozi in zagotavlja sredstva v proračunu v skladu s potrebami.’
G. Koprivšek: ‘RRP za Zasavsko regijo za obdobje 2014-20 je bil sprejet nedolgo nazaj. Treba bi bilo pogledati, kako so postavljeni cilji na področju, kamor ta tematika spada. Ne glede na konkretne opredelitve razvojnih ciljev pa sem prepričan, da ne bo težava črpati EU sredstev iz kohezijskih skladov – v tem primeru socialnega sklada, ob tem bo Občina Zagorje seveda prispevala lastno udeležbo/sredstva za posamezne projekte.
Hkrati bi opozoril, da se že sedaj odvijajo programi za različne starostne kategorije, predvsem v okviru Zasavske ljudske univerze v Zagorju. V tem kontekstu bi bilo treba predvsem pogledati, kako dopolniti obstoječe dejavnosti, jih izboljševati in razširiti na čim več populacije/uporabnikov. ‘
S. Jelševar: ‘ Vseživljenjsko učenje je vez med starejšo ter mlajšo generacijo in je za potrebe trga dela nujno potreben za enakomeren demografski razvoj Slovenije. Ker je gospodarska kriza v Sloveniji prispevala velik delež brezposelnih, ki so nižje oz iz vidika potreb v gospodarstvu napačno izobraženi, je to projekt, ki je nujno potreben za stabilizacijo.‘

Ali boste kot župan/županja podpirali in zagotavljali pogoje za nadalnje delovanje  in razvoj regijskih javnih zavodov, katerih ustanovitelji so zasavske občine (Zasavske lekarne, Zasavska  ljudska univerza) in s tem tudi omogočali pridobivanje državnih in evropskih sredstev za izvedbo programov?
P. Štendler: ‘Da.’
M. Švagan: ‘Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z občinama Trbovlje in Hrastnik podpira in zagotavlja pogoje za delo obeh omenjenih zavodov. Med drugim je plod tega sodelovanja nakup prostorov nekdanje nlb na Izlakah, kjer bo nova lekarna. Zasavska ljudska univerza je prav tako sofinacirana iz proračuna občine Zagorje ob Savi in tak način podpore obeh delovanju obeh zavodov bo ostal tudi v prihodnje.’
G. Koprivšek: ‘Seveda. Deloma sem odgovoril že zgoraj (Zasavska ljudska univerza)  Na področju združevanja posameznih vsebinskih sklopov so na regijski ravni še velike rezerve.’
S. Jelševar: ‘ Absolutno DA!’

Opažamo, da nekateri lastniki psov ne čistijo pasjih iztrebkov za svojimi živalmi, nekateri pa vrečke s pasjimi iztrebki celo mečejo v komunalne odtočne jaške. Kaj ste in kaj boste naredili, da se to področje regulira in uredi?
P. Štendler: ‘To je stvar občinskega redarja, v primeru, da je takšnih in podobnih kršitev več se bo do vzpostavitve normalnega stanja zagotovilo dodatne ljudi, katerih plačilo se bo zagotovilo iz pobranih kazni’
M. Švagan: ‘Na območju občine Zagorje ob Savi opremljamo javne površine s koši za odlaganje iztrebkov, hkrati poskušamo osveščati lastnike, kako naj ravnajo. Seveda je predvsem na lastnikih, da ravnajo na kulturni ravni, poleg tega smo tudi medobčinski inšpektorat za redarstvo večkrat opozorili, naj ukrepa, če ne gre preventivno pa tudi z globami. Inšpektorat pa je letos v Zagorju ob Savi izvedel vsaj eno obsežnejšo akcijo za osveščanje lastnikov psov.’
G. Koprivšek: ‘Metanje pasjih iztrebkov že sedaj ni dovoljeno in bi moralo biti sankcionirano. Je pa res, da župan ne more skrbeti za moralo oz. etiko vsakega posameznega občana. Ljudje so takšni in drugačni. Od Komunale bi zahteval strožji nadzor nad temi kršitvami.’
S. Jelševar: ‘Odlok o tem je občina Zagorje ob Savi že sprejela. Potrebna je večja aktivnost mestnih redarjev. V pomoč bi bilo potrebno razmisliti tudi o postavitvi dodatnih smetnjakov za te odpadke.’

Vprašal bi sedanjega župana in kandidate ali se je kaj razmišljalo o odprtju prostorov bivše rudniške kopalnice kot spominski muzej, saj so se tam vsa leta zbirali rudarji v dobrem in slabem. Zraven bi se lahko dodal še kakšen meter rudniškega rova. No, res ne hodim po muzejih, a ne vem, ali je kje kot spomin na mrtve rudarje 11. marec 1961, 13 njih kot otrok se spomnim vsega hudega tiste dni, saj sem iz stanovanja gledal in poslušal joke družin. In bilo je več vseh teh žalostnih trenutkov in veliko je tega na slikah in zakaj se to ne bi dalo v pogled mlajšim rodovom?
P. Štendler: ‘Vprašanje za aktualnega župana.’
M. Švagan: ‘V Zagorju ob Savi spoštujemo rudarsko tradicijo in ravno zato je občina odkupila prostore rudarskega muzeja v Kisovcu. Pred dnevi je občina na razpisu za evropska sredstva dobila dobrih 400.000 evrov za obnovo muzeja, 200.000 evrov pa bo dodal občinski proračun. Muzej bo dobil svežo podobo, osvežena bo vsebina in uveden redni odpiralni čas muzeja. Muzej je že v sedanji podobi vreden ogleda, poslej bo seveda bistveno bolj atraktiven. Spomin na rudarje vsekakor ne bo zamrl, tudi nedavno ustanovljeno rudarsko društvo, ki ga občina podpira, bo skrbelo za to.’
G. Koprivšek: ‘ Odgovarjam kljub temu, da nisem sedanji župan  Rudniški spominski muzej je bil prvič urejen že pred skoraj dvajsetimi leti na Lokah zraven EVJ centra. Vsebinsko in fizično je bil potem precej zanemarjen, ne dolgo nazaj pa se je Občina Zagorje prijavila na EU sredstva za obnovo muzeja (ta denar bomo dobili, ko se država zmeni z Evropsko komisijo). Se pa strinjam, da so velike rezerve v promoviranju naše dediščine …’
S. Jelševar: ‘Sicer je to vprašanje za obstoječega župana, pa bi vseeno odgovoril saj je naše podjetje lastnik polovice prostorov Vašhave, kjer imamo gospodarsko dejavnost. Takoj po pričetku zapiranja rudnika sem si prizadeval,  da se za za veliko dediščino, ki jo je rudarska industrija v svoji 200-letni zgodovini pustila v Zagorju postavi neko obeležje. Žal so bili takrat interesi občine drugje. Moj predlog je bil, da se takšna obeležja postavijo v enem od rovov – najboljše v predverju glavnega jaška, kjer je velika dvorana in da se ta ne zasuje. Matjaž Švagan je bil v tem času predsednik nadzornega odbora rudnika v zapiranju in je imel v tistem času v rokah vse vzvode da takšna obeležja postavi z denarjem, ki je bil za to namenjen. Njegova interpretacija v tistem času je bila, da Zagorje ne potrebuje obeležja oz muzeja, ker imamo takšen muzej že v Velenju. Zakaj tega ni naredil, kam so šla ta sredstva in s katerimi sredstvi namerava ta obeležja postaviti sedaj, pa je vprašanje zanj.’
 

Vem da je kriza, vendar bi vseeno vprašala kdaj bo Kisovec dobil ambulanto in zobozdravnika. Ko je bil Kisovec pol manjši, smo imeli vsaj ambulanto. Tudi v Kisovcu so starejši in bolni, ki težko pridejo do ZD v Zagorje.
P. Štendler: ‘Potrebno je preveriti možnosti in premisliti, da bi se odprla ambulanta, ki bi delovala nekaj dni v tednu.’
M. Švagan: ‘Kot župan občine Zagorje ob Savi sem si v tem mandatu prizadeval in za zdaj uspel, da reševalna postaja ostaja v Zagorju, saj je nenehna tendenca, da se ukine in bi rešilec na urgentne vožnje odhajal iz Trbovelj, kar bi bila katastrofa glede na velikost zagorske občine. Življenja ljudi so na prvem mestu. Situacija v javnem zdravstvu je takšna, da je najbrž ambulanta v Kisovcu lahko le želja. Občina pa bo vsekakor podprla in pomagala kateremukoli zasebnemu zdravniku, ki bi nameraval odpreti ambulanto v Kisovcu.’
G. Koprivšek: ‘Na to vprašanje težko pošteno odgovorim takole “na suho”. Kakšne so možnosti za ambulanto v Kisovcu bo treba preveriti skupaj z Zdravstvenim domom.’
S. Jelševar: ‘ Ta problematika je zelo pereča na področju Kisovca in Izlak. Kot ste pravilno ugotovili je ekonomska situacija v državi in tudi v občini močno spodkopala zdravstveno varstvo občanov. Potrebujemo trajno in pa tudi hitro rešitev, kateri pa nista nujno povezani. Vsekakor bi morala občina podpreti zasebne zdravnike, ki bi bili pripravljeni investirati v postavitev ambulante in pomagati pri rešitvi tega problema.’

G. Švagan, na koliko razpisih evropskih strukturnih s skladov za odpiranje novih produktivnih delovnih mest je v zadnjih štirih letih kandidirala Občina Zagorje ob Savi in koliko od teh razpisov je bilo uspešnih za občino Zagorje ob Savi? Koliko sredstev je trenutno na razpolago za te namene?
‘Občina je kot partner pri operaciji kandidirala na  razpis evropskih strukturnih skladov za spodbujanje zaposlovanja
Projekt je bil namenjen spodbujanju podjetništva med osebami z višjo in visoko izobrazbo ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest v podjetništvu. Nosilec projekta je bila lokalna razvojna agencija RCR d.o.o.. Projekt je bil usmerjen v razvoj podjetništva prednostno med mladimi z višjo in visoko izobrazbo, njihova vključitev v projekt pa je pomenila obvezo, da bodo s strokovno pomočjo mentorjev in dodatnim usposabljanjem v okviru projekta pridobili ustrezna znanja in veščine, ki so nujno potrebna za identifikacijo podjetniške ideje, razvoj ideje in njeno izvedbo v praksi, uspešno vodenje podjetja, komunikacijo s poslovnim okoljem in drugo. Projekt je potekal v prostorih RCR, zaradi svojega pomena na razvoj podjetništva v Zasavju pa je imelo širši, regionalni pomen. Projekt je trenutno vseslovenski, uvedle ga bodo tudi nekatere druge države EU.
Trajanje (2010-2012)
Vrednost: 619.511,15 EUR
Znesek EU: 514.165,72 EUR
Poleg tega pa je eden izmed ciljev (spodbujanje zaposlovanja oz. ureditev primerne infrastrukture za zaposlovanje) tudi sestavni del projektov : Rudarski muzej Kisovec in revitalizacija mestnega trga.’

Koliko znaša trenutni dolg Občine Zagorje ob Savi in za koliko se je Občina Zagorje ob Savi zadolžila v zadnjih štirih letih?
P. Štendler: ‘Vprašanje za aktualnega župana.’
M. Švagan: ‘ Dolg občine Zagorje ob Savi znaša 2.791.180  eur, oziroma 163,22 eur na prebivalca občine, kar je daleč pod povprečjem na ravni vseh občin. Po zadnjih dostopnih podatkih za leto 2012 je veliko občin v Sloveniji z dolgom več kot 1000 eur na prebivalca občine, povprečni dolg občin na državni ravni pa je znašal 409 eur na prebivalca.  Zadolževanje občine Zagorje ob Savi je bilo transparentno, podprto s soglasno odločitvijo občinskega sveta in je bilo izvedeno za točno določene namene. V iztekajočem se mandatu se je občina Zagorje ob Savi zadolžila za 1.300.000 eur v letu 2012 in to izključno za investicijo v vrtec Smrkci, kjer je bilo treba likvidnostno zagotavljati lastna sredstva poleg evropskih, ki so bila pridobljena za ta projekt. Občina Zagorje ob Savi se nikoli doslej ni zadolžila za pokrivanje tekočih obveznosti, ampak izključno za investicijska vlaganja, pa še to izključno v objekte vzgoje in izobraževanja, ki prinašajo dobrine, ki jih bodo uživale tudi prihodnje generacije. V tem mandatu se je občina Zagorje hkrati razdolžila za 1.500.000 eur. Tekoče poslovanje občine Zagorje ob Savi je likvidnostno izredno dobro, vsi računi so poravnani na valuto, za nobeno investicijo, ali za karkoli drugega ni in ne bo zmanjkalo sredstev v proračunu.’
G. Koprivšek: ‘Trenutni dolg Občine Zagorje je cca. 3 mio EUR. Praktično v celoti je zadolžena Občina (ožji javni sektor), medtem ko je zadolženost širšega javnega sektorja v občini (obe občinski podjetji in zavodi) zanemarljiva.’
S. Jelševar: ‘Po meni znanih podatkih je dolg občine Zagorje nekaj čez 2MIO EUR, zadolžitev občine v zadnjih 4ih letih pa je bila cca 4MIO EUR, vendar se ta dolg odplačuje.’

Kaj ste in kaj še nameravate storiti, da se z izgradnjo čistilne naprave ne bo poslabšala poplavna ogroženost Zagorja?
P. Štendler: ‘Prvi del je vprašanje za aktualnega župana, za drugi del pa je potrebno preveriti kakšne so možnosti.’
M. Švagan: ‘Zaradi čistilne naprave se nikakor ne poslabšuje poplavna varnost Zagorja ob Savi, ampak ravno nasprotno. Z nekaterimi ukrepi ob gradnji se poplavna varnost izboljšuje. Končno poplavno varnost pa je dolžna zagotoviti država, ki ima izključne pristojnosti nad regulacijo vodotokov.’
G. Koprivšek: ‘Do sedaj ničesar, ker nisem bil župan, javna naročila in kandidiranje na EU sredstva pa niso v domeni odločanja Občinskega sveta.’
S. Jelševar: ‘Struga je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Kjer cevovodi posegajo v strugo je na nekaterih mestih situacija precej poslabšana kot pred izgradnjo. Občina, se žal bolj kot na poplavno varnost osredotoča na izgled čistilne naprave. Če bi namesto pregrešno drage fasade, bolj posvetili celoviti analizi poplavne ogroženosti struge na tem mestu, bi bilo to za Zagorje precej večji doprinos. Verjamem, da je potrebno v prvi vrsti gledati na ogroženost ljudi in infrastrukture in šele nato na izgled.’

Ali ste pripravljeni, v kolikor boste izvoljeni na funkcijo župana ali svetnika Občine Zagorje ob Savi, spoštovati lik in delo pokojnega dr. Janeza Drnovška v tej meri, da končate nesmiselno 6 let trajajočo “vojno” po sodiščih, s sinom in svojci pokojnika?
P. Štendler: ‘Da, ker je želja svojcev takšna.’
M. Švagan: ‘Spoštovanje do dr. Janeza Drnovška v Zagorju ob Savi izpričujemo na dostojanstven način in se nikakor jaz ali pa občani in občanke ne gremo »vojne« po sodiščih. Občani in občanke vedo, da je višje sodišče popolnoma jasno razsodilo, da spomenik dr. Janezu Drnovšku na pieteten način ohranja spomin nanj, in da spomenik vsekakor lahko ostane na mestu, kjer je zdaj. Žal je šla pritožba na to odločitev na vrhovno sodišče, epiloga od tam pa še ni. Jaz kot župan in občina Zagorje ob Savi bo brez dvoma spoštovala vsakršno odločitev vrhovnega sodišča in bo z odločitvijo vrhovnega sodišča zadeva za Zagorje ob Savi zaključena. Nismo si želeli, da bi bila zadeva na sodišču. Res pa je, da mnogi državljani republike Slovenije, ki spoštujejo dr. Janeza Drnovška, prihajajo v park pokloniti se njegovemu spominu in jim je nepojmljivo, da  se je dobronamerna postavitev spomenika znašla na sodišču.’
G. Koprivšek: ‘Kot občinski svetnik sem v zadnjem mandatu edini glasoval proti in nisem podprl Matjaža Švagana za vložitev pritožbe na drugi stopnji.Prepričan sem, da nihče nima pravice podpirati lastne politične zgodbe na liku in delu mrtvih. To preprostno ni na nivoju.’
S. Jelševar: ‘Ne glede na veliko dediščino, ki jo je je pokojni dr. Drnovšek pustil Zagorju in Sloveniji, je njegova družina tista, ki lahko odloči, kako se bo upravljalo z njegovim imenom. Moje mnenje je, da morajo biti politične funkcije omejene na dva mandata. Ta primer je jasen dokaz, da noben človek po daljšem času na funkciji ne more izogniti skušnjavi, da gre preko svojih pooblastil in se, v tem primeru, začne mešati tudi v tako osnovno in nedotakljivo stvar kot je družina in družinsko ime.’

Odgovori so prekopirani, v uredništvu smo posegli le, kadar odgovor ni bil povezan z vprašanjem, ali pa je odgovor vseboval nesmiselno ali neprimerno propagando.
 

Foto: Tomaž Zupan – www.zupan.pro

Ogled FOTOGALERIJE soočenja županskih kandidatov!

‘V Trbovljah bo pa vroče,’ pravijo domačini, glede na šest kandidatov, ki so v bitki za župansko mesto. Prednjačita podžupanja Jasna Gabrič in Borut Dolanc, direktor podjetja Spekter. Tretje mesto pripada Sebastjanu Ledineku, v zadnjih dneh pa se govori tudi o sposobnem, precej nepoznanem mladeniču Tadeju Špitalarju.

Bralci ste nam pošiljali vprašanja za kandidate in, kot smo obljubili, smo jih tudi vprašali. Odgovorov nismo prejeli od rudarja Rasima Ahmetovića, je pa tudi res, da smo jih poslali direktno v štab ZaAB, saj njegovega kontakta nimamo. Jože Wallas nam je poslal le odgovor na vprašanje, ki je bilo namenjeno zgolj njemu.

Vsem kandidatom – kako ocenjujejo delo dosedanjega župana?
J. Gabrič: ‘Živimo v časih, ko situacija v gospodarstvu oz. na finančnih trgih ni rožnata. Vse več je tudi socialnih prispevkov, za kar občina namenja že več kot pol milijona evrov letno! Glede na to, da je zadolženost občine cca. 260 evrov na prebivalca v občini (kar je pod povprečjem Slovenije – za primerjavo: najbolj zadolžena občina je zadolžena za 1740 evrov na prebivalca!), so bile investicije izvedene premišljeno in tako, da to ni ogrozilo finančnega stanja občine.’
S. Ledinek: ‘Vili Treven se je v Trbovljah marsikomu zameril. Vendar je treba čisto realno pogledati, da je občino prevzel v najbolj “gospodarsko kaotičnem” trenutku, pa se je vseeno marsikaj naredilo! Se je naredilo dovolj? Vsekakor ne! Vendar pa se mi ne zdi fer, da ga “pribijamo” na križ samo zato, da bi si zviševali volilne odstotke. Nekatere odločitve res niso bile pravilne, ampak na njegovem mestu, vam povem, da bi vsakdo naredil isto – vsaj kar se energetike tiče. Treba je iti naprej, slabe stvari čim prej pozabiti, dobre razvijati dalje! Trbovlje ima ljudi, ima znanje, ima voljo! Samo lopate je treba vzeti v roke in začeti delat! Brez pardona!’
T. Špitalar: ‘Kot dobre bi ocenil določene infrastrukturne projekte (obnova mestnih ulic in odsekov lokalnih cest, obnovitvena dela pri zamenjavi primarnega vročevoda, energetska sanacija Osnovne šole Trbovlje in vrtca Pikapolonica, preplastitev atletske steze). V strategiji Občine Trbovlje je med drugim navedeno, da občina nudi ustvarjalno in primerno okolje za razvoj gospodarstva in posledično ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Statistični podatki žal pričajo o ravno nasprotnem. Število brezposelnih se povečuje iz leta v leto. Junija 2010 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Trbovlje 13,3%, junija 2014 pa že 20,7%. Obenem se je število prebivalcev v Občini Trbovlje od leta 2010 zmanjšalo s slabih 17.500 na slabih 17.000 v letošnjem letu. V mandatu sedanjega župana se torej trend povečevanja brezposelnih oseb in obenem zmanjševanja prebivalcev nista uspela obrniti ali vsaj zaustaviti, kar je slabo.’
B. Dolanc: ‘Delo dosedanjega  župana smo ves čas ocenjevali na občinskem svetu, saj smo kot svetniška skupina na samih sejah podali več kot 100 vprašanj in pobud. Glede na to, da ne kandidira več, se mi zdi smiselno, da je potrebno poudariti, da je v segmentih oziromah v projektih , ki se zaključujejo potrebno le te dokončati in jih nadaljevati v smislu energetskih sanacij stavb, tam kjer je občina v večinski lasti.’

Kaj boste naredili za razvoj podjetništva v Trbovljah in zato, da pripeljete sem še kakšnega investitorja?
J. Gabrič: ‘Razvoj podjetništva bomo vzpodbujali s subvencijami za novonastala podjetja, registrirana v Trbovljah. Prizadevali si bomo za ureditev okolja, ki bo prijazno do Start up podjetij, kjer jim bodo na voljo primerni prostori. Prav tako bo potrebno zmanjšati višino  plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi pri najmlajših bomo vzpodbujali podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah. Prizadevali si bomo za tesnejše in boljše sodelovanje tudi z reprezentativnimi organi kot so Obrtna zbornica (izpostava Trbovlje). Občina se bo aktivno vključila v iskanje vlagateljev v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami. Nadaljevali bomo aktivnosti na področju socialnega podjetništva.’
S. Ledinek: ‘Najprej si je treba naliti čistega vina. Bogatih stricev iz Amerike, ki bi prinesli dva kovčka denarja, odprli 1000 delovnih mest in za to nič zahtevali nazaj, enostavno ni. Kapitalu, ki pride iz drugje, je vedno na prvem mestu dobiček. Zato je NUJNO, da podpremo naše, lokalne gospodarstvenike, da se lahko razvijajo in zaposlujejo dalje! Hkrati je treba preko “Trboveljskega centra za razvoj” nuditi možnosti mladim – da razvijejo svoje ideje in da dobijo začetne kapitalske vložke, ki so nujno potrebni za razvoj modernih podjetij. Bi se branil, če pride tuje podjetje in reče, da bo odprlo 500 delovnih mest? Nikakor ne! Premikal bi gore in skakal od veselja, če se zgodi kaj takšnega! Ampak žal je realnost drugačna in če hočemo uspeti, moramo NUJNO podpreti trboveljsko gospodarstvo, trboveljske ideje in trboveljske ljudi!’
T. Špitalar: ‘ V prvi fazi je potrebno vzpostaviti dialog z vsemi obstoječimi podjetniki v Občini Trbovlje. Redna srečanja župana in njegove ekipe ter podjetnikov morajo postati praksa. Nujno je potrebno sprejeti tudi občinski prostorski načrt in učinkoviteje črpati evropska sredstva iz perspektiv 2014-2020, namenjena podjetnikom in razvoju podjetniških idej ter njihovi realizaciji na trgu. Nadaljnje je potrebno znižati komunalni prispevek, ponuditi prazne občinske poslovne prostore zainteresiranim podjetjem za simbolično najemnino za določen čas, nuditi strokovno pomoč mladim podjetnikom, spodbuditi povezovanje med podjetji in izobraževalnimi institucijami v občini ter območno enoto Zavoda za zaposlovanje.’
B. Dolanc: ‘Kar se tiče razvoja podjetništva se mi zdi smiselno in prav, da je župan tisti, ki lahko ustvari pogoje za nova delovna mesta v smislu, manjšega NUSZ-ja oziroma da se jim na zapuščenih zemljiščih oziroma stavbah omogoči, da postavijo prostore, kjer bodo z minimalnimi sredstvi oziroma vložki lahko postavili pogoje, ki bodo omogočali zaposlovanje novih delavcev.’

Jasna, Sebastjan in Borut – ste nastopili z agresivno politično kampanjo, ker vam vsem grozi izguba službe?
S. Ledinek: ‘:) ne, nikakor ne. Imam redno službo, ki nikakor ni ogrožena, celo več: v osmih letih, kolikor sem zaposlen, sem prišel od navadnega delavca do direktorskega položaja in verjemite, da firmi, ki toliko vloži v enega človeka, nikakor ni v interesu, da ga izgubi. Niti ne vem, ali je politična kampanja tako zelo agresivna. Je pa res, da nisem polovičar in če se v nekaj zapičim, vedno naredim po najboljših močeh. Tako v službi, kot tudi drugje. Ljudje so mi eno leto govorili, da ne znam narediti fasade na hiši. Tako dolgo, da sem se odločil, da jim dokažem, da nimajo prav in danes imam fasado, ki sem jo naredil čisto sam! Ker sem trmast! (smeh)’
J. Gabrič: ‘Naše kampanje ne morem oceniti kot agresivne, saj nismo izvajali agresije nad nikomer. Res pa je, da smo bili s strani koga drugega obtoženi trganja plakatov, da so bili nekateri člani ekipe deležni določenih provokacij, pritiskov na katere se pa ne odzivamo in ne reagiramo. Želimo si namreč samo tega, da bi se vsak obremenjeval s seboj, s svojo kampanjo in ne kampanjo drugih.  
Ko človek sprejme službo na delovnem mestu podžupana, se mora zavedati, da je njegova služba časovno omejena oz. vezana na mandat župana. Kar pomeni, da mi ne »grozi« izguba službe temveč je to nekaj, kar sem vedela že ob prihodu na to delovno mesto. Prepričana pa sem, da to ni edina služba, ki obstaja na tem svetu.’
B. Dolanc: ‘Jaz, osebno nisem nastopil z nobeno agresivno politično kampanjo,saj sem ves čas svoje kampanje poudarjal združevanje in ne razdruževanje.
Kar se tiče izgube službe nimam pojma zakaj bi jo izgubil, saj sem kot podjetnik in direktor zelo uspešen in so rezultati nadpovprečni. Za župana kandidiram zgolj zato, ker mi ni vseeno kaj se dogaja s Trbovljami in ker verjamem, da lahko dosežem cilje, ki sem si jih v svojem programu zastavil.’

Če boste izvoljeni, kako boste spodbudili šport in rekreacijo v Trbovljah. Bazen, smučišče …
J. Gabrič: ‘Občina Trbovlje za področje športa namenja približno 300.000 evrov letno, kar je veliko denarja. Glede na finančno situacijo bi bilo nerealno pričakovati, da bomo v prihodnjih dveh, treh letih vlagali denar v izgradnjo novih objektov, saj že te, ki jih ima občina, težko vzdržujemo. V kolikor se bo trend upadanja prebivalstva nadaljeval, bomo lahko veseli, če bomo lahko vzdrževali ta standard, ki ga imamo sedaj. Nima vsaka občina letnega bazena, stadiona, trim steze … Vsekakor si bomo prizadevali za vzdrževanje trenutne ravni športa v občini ter postavili še kakšno otroško igrišče (npr. v spodnjem delu Trbovelj), fitnes na prostem ter ureditev rekreacijskih površin na Kipah skupaj z RTH.’
S. Ledinek: ‘Na področju športa se v Trbovljah dogaja kar precej stvari. Ja, je res, da so premnoge športne površine dotrajane in da jih je nujno potrebno urediti, ampak bolj kot to, se mi zdi, da je zaradi gospodarske situacije klubsko udejstvovanje prišlo v Trbovljah v nek krč iz katerega se že zadnjih nekaj let ne more izviti. Dolgoročno je seveda rešitev edino v močnejšem in stabilnejšem gospodarstvu, ki bo zmožno bolj aktivno (tudi finančno) podpirati klubsko dogajanje. Kratkoročno pa vsekakor vidim rešitev v promociji športa. Po šolah, po vrtcih, konec koncev tudi med starejšimi. Šport v Trbovljah je pred mnogimi leti bil na zelo zavidljivi ravni, danes pa “zapiramo” tako zgodovinsko “ugledne” ustanove, kot je trboveljski Partizan. To je treba nujno ustaviti in ljudi spet navaditi, da preživljanje časa v nakupovalnih središčih NI šport.’
T. Špitalar: ‘ Zavest o pomembnosti vpliva športa in rekreacije na kakovost življenja, je v Trbovljah zelo razvita že od nekdaj. Stanje, zmožnosti vzdrževanja športne infrastrukture in delovanje športnih društev in klubov, je v največji večji meri odvisno od finančne “kondicije” občine in gospodarstva v njej. Zato bi bilo v prihodnje smotrno še bolj povezati sorodna društva in klube z namenom, da se zagotovi lažji obstoj vseh. Kar se konkretno tiče bazena, pa je potrebno ustanoviti občinski sklad za pokriti bazen in si prizadevati za pridobitev nepovratnih sredstev z Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki bodo na voljo v obdobju 2012-2012 za razvoj oz. obnovo športne infrastrukture.’
B. Dolanc: ‘Glede na to, da sem že v vseh svojih dosedanjih intervjujih in soočenjih že večkrat obrazložil kako naj bi vzpodbudil šport in rekreacijo,lahko le na kratko odgovorim, da je potrebno na degradiranih rudniških površinah zgraditi “knap park” po vzoru Zagorskega Evroparka,. Bistveno pa je, da je potrebno najprej dvigniti gospodarstvo, da lahko potem dvignemo tudi šport…’

Ga. Gabrič, ali ste rojena Trboveljčanka in koliko časa na dan preživite v Trbovljah in koliko v Ljubljani? Kako, da ste se odločili edini za kampanjo med ljudmi in kako jo financirate ali imate kakšne strice iz ozadja?
‘Rojena sem v Trbovljah, odraščala sem v Trbovljah in moj dom so bile in so Trbovlje. Funkcijo podžupanje sem prevzela tako rekoč čez noč, ko sta to mesto med mandatom zapustili obe prejšnji podžupanji. Zaradi zasebnih zadev sem bila med tednom razpeta med dve mesti, kdaj med vikendi tudi med tremi. Župan je bil s tem seznanjen. Prejela sem povračilo stroškov za karto za vlak in avtobus. Si pa ogledujem stanovanja, zato, da se bo partner lahko preselil v Trbovlje. V kolikor bova službe imela kje drugje, pa bova tako kot ostali primorana iti s trebuhom za kruhom.

Nekateri natolcujejo tudi, da gre za oškodovanje proračuna. To leti iz ust ljudi, ki najbrž proračuna še niti v rokah niso držali sicer bi vedeli, da je občina na letni ravni z menoj prišparala približno 12.000 evrov, saj sta bili prej potrebni dve plači podžupanov, sedaj sem bila sama. K temu prištejte še dejstvo, da je bila moja plača za 4 plačne razrede nižja od plače vseh predhodnikov na mestu podžupana. Če k temu dodate še prihranke, ki sem jih skupaj z ekipo ustvarila pri delu, ko smo marsikaj postorili sami, namesto da bi to dali v delo zunanjim izvajalcem, je znesek še višji.
V službi sem bila ob petkih in svetkih, velikokrat tudi 10 ali več ur, ko se je zavleklo v pozne večerne ure.. kar vedo vsi tisti, s katerimi smo se srečevali. Medtem ko so nekateri popivali po gostilnah, uživali v udobju svojih kavčev, smo drugi še vedno delali. Naj poudarim, da je moje stalno prebivališče v Trbovljah, kjer še vedno živim. Začasno pa sem se med tednom zaradi zasebnih zadev vozila v Ljubljano. Več kot “raztrgati” se za to službo in Trbovlje ne morem. Če pa je edini “problem” Trbovelj Jasna Gabrič, potem v Trbovljah drugih skrbi nimamo. Vesela sem, ko se ljudje z vprašanji direktno obrnejo name, saj ničesar ne skrivam, nisem koruptivna in tudi kradem ne, zato z veseljem odgovorim na takšna vprašanja.’

Ga. Gabrič. Kako, da ste se odločili edini za kampanjo med ljudmi in kako jo financirate ali imate kakšne strice iz ozadja?
‘Že v času podžupanovanja sem se veliko gibala med občani, z njimi sodelovala, jim prisluhnila in reševala zadeve. Namreč verjamem, da je delo župana ali podžupana predvsem to, da zna prisluhniti občanom, z njimi sodelovati in skrbeti za razvoj občine. Zato sem se odločila, da bo tudi kampanja takšna, saj brez občanov ne bi bilo občine in obratno. Ko si v službi župana ali podžupana si v službi svojih občanov in občank.
Kampanjo financiramo sami. Približno polovico sem prispevala sama, ostalo polovico pa posamezniki v ekipi ali drugi podporniki, saj smo to možnost podpore objavili tudi na naši spletni strani, za kar se tistim, ki so nas podprli, iskreno zahvaljujem.’
 
G. Ledinek, ali drži, da vas je vaša stranka, ker ni imela drugega kandidata postavila pred dejstvo in ste morali kandidirati? Zakaj mislite, da ste najboljši kandidat?
‘Že prej sem odgovoril, da sem zelo trmasta oseba (smeh). In verjemite, če bi me stranka ali kdor koli drug “postavljal pred dejstvo”, da moram kandidirati, to za mene ne bi bil čisto nikakršen pritisk. Za kandidaturo sem se odločil sam, prav tako kot bi se sam odločil, če slučajno ne bi kandidiral. Ljudje, ki so mi blizu vejo, da se me od osebnih odločitev ne da premakniti! Kandidatura je bila moja odločitev in seveda odločitev moje družine. Samo zaradi njih bi se odločil drugače, če bi do takšne dileme znotraj družine prišlo. Ampak moram povedati, da me družina izredno podpira, celo bolj kot sem si kadar koli predstavljal in zaradi tega sem jim neizmerno hvaležen!
Najboljši kandidat sem zaradi tega, ker imam vizijo! Trbovlje vidim čez nekaj let kot uspešno mesto! Imam izkušnje iz gospodarstva, vem kaj gospodarstvo potrebuje in kaj narediti, da se ga spet oživi. Vedno slišim vse ljudi in nobena težava Trboveljčanov ni tako majhna, da si ne bi vzel časa zanjo in pri reševanju pomagal! Ker vem kaj hočem in ker izredno težko gledam, kaj se v zadnjih letih dogaja s Trbovljami, jaz pa imam znanje, pa nimam položaja, da bi lahko pomagal! Poleg tega pa morate razumeti, da sem edini od obstoječih kandidatov, ki ima v Ljubljani toliko moči, da lahko na državni ravni določene stvari zlobira in jih spravi v tek. Tako, da je v nedeljo številka 4 tista, ki bo Trbovlje popeljala na boljšo pot!’
 

G. Špitalar, zelo malo vas opazimo ali je cilj vaše kampanje, da ste v ozadju. Zakaj menite, da ste pravi za župana in ali v vaših vrstah ni bolj kompetentnih ljudi?
‘Kljub temu, da vodim družinsko podjetje in da kampanjo v celoti financiramo sami, smo bili v obdobju od začetka kampanje, torej od 19. septembra dalje, zelo aktivni. Mogoče prvi teden manj “na ulici”, ker smo v tem času opravili res veliko pogovorov s podjetniki, gospodarstveniki, javnimi zavodi ter predstavniki društev v občini, tako da smo se seznanili s trenutno situacijo, si ustvarili širšo sliko ter obenem pridobili veliko povratnih informacij o tem, kakšno pomoč in dialog od bodočega župana oz. občinske uprave, zgoraj navedeni pričakujejo. Sicer pa smo zadnjih deset dni prisotni na vseh javnih soočenjih, na lokalnih televizijah, v časopisih in družbenih medijih ter na stojnicah.’

Menim, da sem z dosedanjim uspešnim delovanjem v družinskem podjetju, ki deluje v celovito prenovljenem objektu, ki je kulturno zaščiten in s tem prispeva k ohranitvi dela mestnega jedra Trbovelj ter v Pipistrelovi akademiji, kjer delujem kot inštruktor letenja dokazal, da se vsake stvari v življenju lotim s poštenim odnosom do sebe in ljudi okrog sebe, s srčnostjo, predanostjo, odgovornostjo in vztrajnostjo. Verjamem, da enako tudi ekipa, ki mi stoji ob strani, zato sem prepričan da smo prava ekipa za izzive, ki so pred nami.

Res je, da nas je v lokalnem odboru Stranke Mira Cerarja v Trbovljah skoraj večina novincev v politiki. Vendar menim, da je ravno to naša prednost, saj nismo obremenjeni z deljenjem na tki. “levico” in “desnico” ter obstoječimi vzorci mišljenja in delovanja v politiki, temveč imamo pred sabo jasno začrtan cilj, da s pomočjo povezovanja in združevanja moči vseh zainteresiranih, popeljemo Občino Trbovlje v svetlejšo prihodnost. Polovica kandidatov na listi je zaposlenih v različnih vejah gospodarstva, druga polovica pa so strokovnjaki s prava, financ (tudi pridobivanje EU sredstev), tehničnih ved in prosvete. Prava kombinacija izkušenj in kompetenc.’

 
G. Wallas, ali ne mislite, da je čas za mlade in kako, da ste se potem odločili za kandidaturo?
‘Pozdravljeni, po mojem mnenju je vedno cas za mlade, prav tako tudi starejse. Za kandidaturo sem se odlocil predvsem zaradi tega, da pomagam spremeniti Trbovlje na bolje. Sigurno bom podprl pripravo in izvedbo programov vsezivljenjskega ucenja, hkrati pa bom zagotovil podporo za razvoj regijskih javnih zavodov.’

V obdobju 2008-2013 je bilo v vseh treh zasavskih občinah v svetovalno dejavnost in programe vseživljenjskega učenja, ki so bili financirani iz Evropskega socialnega sklada, vsako leto vključenih  okoli 2500  občanov in občank. V obdobju naslednje finančne perspektive bo za programe svetovanja in neformalnega ter vseživljenjskega učenja namenjenih precej manj sredstev, kot doslej. Vprašanja: Ali boste kot župan/županja podprli pripravo in izvedbo  programov vseživljenjskega učenja, ki bodo usklajeni z razvojnim programom zasavske regije ter vaše občine, ter za izvedbo teh programov zagotovili sredstva v občinskih proračunih?
J. Gabrič: ‘Občina bo še naprej podpirala dejavnosti ZLU. Vsekakor pa bo pri tem potrebno upoštevati razpoložljiva sredstva, ki bodo na voljo.’
S. Ledinek: ‘Podpiram vsakršno učenje in nabiranje novih znanj, saj nas lahko samo takšna logika popelje iz te krize. Celo si upam reči več! Da je treba takšne programe razširiti na vsa področja in omogočiti ljudem, da pridejo do vseh znanj, ki jih sami hočejo ali potrebujejo! In za to se bom boril z vsem mojim srcem!’
T. Špitalar: ‘Vsekakor, saj je vseživljenjsko učenje, usklajeno z razvojnim programom zasavske regije in Občine Trbovlje, izjemnega pomena za širšo skupnost in prihodnost občine. Tudi z vidika zaposljivosti in pridobivanja kompetenc ter znanj, ki povečujejo stopnjo zaposljivosti. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, kamor spada tudi vseživljenjsko učenje, je trenutno v pripravi na državnem nivoju. Zato je pomembno, da občina Trbovlje aktivno spremlja program in se vključi vanj s projekti, ki bodo lahko uspešno sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. Priložnosti torej so.’
B. Dolanc: ‘Kot župan bom podprl izvedbo programov vseživljenjskega učenja, ter sredstva zagotovil v občinskem proračunu.’
 
Ali boste kot župan/županja podpirali in zagotavljali pogoje za nadaljnje delovanje  in razvoj regijskih javnih zavodov, katerih ustanovitelji so zasavske občine (Zasavske lekarne, Zasavska  ljudska univerza) in s tem tudi omogočali pridobivanje državnih in evropskih sredstev za izvedbo programov?
J. Gabrič: ‘Tako kot do sedaj, se bom tudi v prihodnje zavzemala za delovanje skupnih organov na regijski ravni.’
S. Ledinek: ‘To sploh ni debate. Oba zavoda, ki ste jih omenili imata tudi velik pomen za našo identiteto! Čeprav se Zasavci med sabo radi kregamo kdo je boljši, bolj uspešen, ima večjo fontano, itd., smo na koncu, pod črto, še vedno vsi Zasavci (smeh). Ja, je res, da kar nekaj zavodov čaka nujna modernizacija in pogajanja z drugimi občinami zagotovo ne bodo lahka, ampak najlažje je vse vreči od sebe in postavljati ograje. Povem vam celo, da imam idejo narediti Zasavski šolski center, v katerega bi bile vključene vse zasavske srednje šole! Na ta način bi šolstvo konkretno približali gospodarstvu in s tem dejansko delali kader, ki ga gospodarstvo potrebuje, saj bi bili gospodarstveniki aktivno povezani v sistem. Zelo podobna zgodba je tudi na drugih področjih, tako da bi tukaj lahko naredili ogromno! samo treba je delati!’
T. Špitalar: ‘Nedvomno. Javni zavodi v občini so v vseh letih delovanja, upravičili svoj namen, tako da je zagotavljanje pogojev za nadaljnje delovanje in razvoj nujno za ohranjanje kakovost bivanja vseh Trboveljčank in Trboveljčanov.’
B. Dolanc: ‘Seveda, da bom v primeru, da bom izvoljen za župana zagotavljal pogoje za nadljnje delovanje in razvoj regijskih javnih zavodov.’

Odgovori so prekopirani, v uredništvu smo posegli le, kadar odgovor ni bil povezan z vprašanjem, ali pa je odgovor vseboval nesmiselno ali neprimerno propagando.