Letošnji Svetovni dan zdravja, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci. Prenašalci so komarji, klopi, peščene muhe, uši in bolhe. Zato je geslo letošnje obeležitve »MAJHEN UGRIZ – VELIKA TEŽAVA«.
V Sloveniji se moramo najbolj bati klopov
Pri na
s vektorske nalezljive bolezni prenašajo klopi, najbolj pogosti pa sta klopni meningoencefalitis (KME) in Lymska borelioza, medtem ko je humana granulocitna anaplazmoza pri nas redko dokazana. V Sloveniji je po preliminarnih podatkih NIJZ lani zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za precejšnje povečanje števila v primerjavi s predhodnim letom.
Največ obolenj Litija, nato Zagorje. Najmanj v Radečah.
Obrnili smo se na Nacionalni inštitut za javno zdravje, da bi preverili, kako pogosta pa so obolevanja, zaradi okuženih klopov v naši okolici. In kot kažejo podatki, je največ primerov Iz ljubljanske smeri saj je v letu 2013 kar 182 primerov borelioze iz Zagorja in Litije, številke pa se po Savi navzdol zmanjšujejo in v Radečah je bilo po preliminarnih podatkih lani le 9 primerov.
Preliminarni podatki NIJZ za leto 2013 glede lymske borelioze so:
– Trbovlje: 42 primerov
– Litija: 98 primerov
– Hrastnik: 34 primerov
– Zagorje: 84 primerov
– Radeče: 9 primerov
‘Po preliminarnih podatkih pa je bilo lani za okužbo s klopnim meningoencefalitisom v omenjenih območja skupaj le nekaj posameznih primerov’ je za ZON še sporočil Mitja Vrdelja iz NIJZ.
Mila zima, topla pomlad – idealno za klope
Milejše zime, ki omogočijo klopom, da prezimijo in postanejo že zgodaj spomladi aktivni, pa hkrati ne preveč vroča, in ne presuha poletja, so idealna za klope. Ob ugodnem vremenu se ljudje več zadržujejo v gozdu, kar poveča možnost, da nas vbode klop in če je okužen, tudi prenese virus KME. Vsak vbod okuženega klopa še ne pomeni bolezni, saj večinoma virus KME premagamo sami, le pri manjšem številu ljudi virusna okužba napreduje v vnetje možganskih ovojnic in možganovine (meningoencefalitis). Izjemoma je potek tako hud, da bolnik zaradi okužbe z virusom KME umre. Na voljo je varno in učinkovito cepivo proti KME, zato je smiselno, da se vsi, ki zahajajo v naravo ali pa so v gozdu, na obronkih gozda, travnikih, vrtovih ipd., zaščitijo s cepljenjem. Lymska borelioza je v Evropi in pri nas najbolj razširjena vektorska bolezen. Ključen za prepoznavo zgodnje oblike okužbe z borelijami je značilen izpuščaj – rdečina, ki postopno bledi iz sredine navzven. Kožno spremembo, ki se imenuje eritema migrans, zdravimo z antibiotiki, da preprečimo kasne zaplete bolezni. Cepiva proti Lymski boreliozi ni.
Sebe in otroke vsak dan preglejte!
Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope. Na NIJZ svetujejo primerno zaščito pred klopi.
Prenašalci problematični po vsem svetu
V svetovnem merilu so vektorske nalezljive bolezni izjemno pogoste in predstavljajo zelo veliko breme – kar 17 odstotkov nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. »Po ocenah SZO z vektorskimi boleznimi letno oboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic tovrstnih okužb umre. Enajst najpomembnejših bolezni iz te skupine: malarija, denga, chikungunya, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza,« je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša.