Leta 1902 so glasbeni navdušenci, železničarji, v Zidanem Mostu ustanovili železničarsko godbo. Ta je v dolgoletni zgodovini večkrat zamenjala svoje ime, vselej pa ostala neločljivo povezana z železnico. Godba Slovenskih železnic, kot jo poznamo danes, je edina od nekdaj številnih železničarskih godb in tako že 120 let ponosno predstavlja železnico ter bogato slovensko kulturno dediščino. V živo jih lahko slišite jutri ob 20.15 uri v Zidanem Mostu ob železniški postaji.
Na koncertu, na katerega bo vstop prost, bodo zaigrali klasične melodije, z železnico in krajem povezane skladbe ter tudi najbolj znamenite uspešnice svetovno znanih skladateljev, obljubljajo godbeniki, med katerimi boste videli osnovnošolce, dijake, študente, zaposlene in upokojence. Vse generacije, torej. Pravzaprav se je njihova povprečna starost v zadnjih letih močno znižala in se je “uravnovesila” nekje nad 25 let, pravi vokalist Janez Krivec.
Glede na to, da godba šteje več kot 70 članov, v njihovih vrstah resnično stoji veliko mladih glasbenikov, ki koncertirajo na številnih prireditvah doma in v tujini. V preteklosti je godba železničarsko tradicijo in kulturno dediščine Slovenije ponesla v svet na turnejah po ZDA, Kanadi, Španiji, Makedoniji, Nemčiji, na sosednjem Hrvaškem, pa tudi v daljni Avstraliji in Novi Zelandiji. “Tako so lahko tudi naši rojaki v najbolj oddaljenih koncih sveta uživali ob pristni slovenski glasbi, odmevih klopotca in poskakovanju kurentov, ki so jih godbeniki izvrstno vpletli v svoj program,” pripoveduje Krivec.
Skromnost in povezanost z domačimi kraji
Godba Slovenskih železnic je sicer v svoji 120-letni zgodovini zamenjala 11 umetniških vodij, od leta 1999 pa je njen dirigent domačin, akademski glasbenik, Franci Lipovšek, ki bo glasbenike vodil tudi na jutrišnjem koncertu v domačem kraju. Pod njegovim vodstvom se je začel orkester pomembno razvijati in kakovostno močno napredovati, pravi Krivec, Lipovšek pa je v enem od intervjujev kot recept za uspehe in dolgoletni obstoj edine železničarske godbe pri nas navedel ljubezen do glasbe, požrtvovalnost ter vztrajnost godbenikov. “Pomembna pa je tudi njihova skromnost, da smo lahko preživeli, ko ni bila finančna podpora zadostna. Ključno vlogo je odigrala tudi povezanost z Železnico in seveda velika povezanost s krajani in krajem, Zidanim Mostom,” je prepričan Lipovšek.
SORODNI ČLANKI:
Po skoraj 170 letih, koroni in krizi rudarski pleharji še kako »živi«
