Že kot mala deklica je Zagorjanka Lili risala, slikala in ustvarjala, a je situacija nanesla, da do profesionalne umetniške poti ni prišla do sredine študija. Pred več kot desetletjem je diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kmalu zatem pa pričela s prenašanjem svojega znanja na mlajše generacije. Danes je, po njeni zaslugi, Društvo ARS vizija v Zagorju sinonim za mlade umetnike.
Na letošnjem Oktobrskem salonu v Zagorju poleg devetih slikarjev razstavlja tudi edina ženska – diplomirana slikarka, mentorica in samostojna kulturnica Lili Hribovšek.
Vaše zanimanje za umetnost se je začelo že zelo zgodaj …
“Že kot mala deklica sem zelo rada risala, slikala in ustvarjala. Všeč mi je bila ustvarjalna igra. Imela sem en kup punčk, s katerimi sem se igrala. Risanje in slikanje je bil glavni predmet te ustvarjalne igre. Po koncu osnovne šole sem se želela vpisati na Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, pa so situacije in življenje obrnile drugače. Zaključila sem Gimnazijo Trbovlje, študirala 2 leti slovenski jezik in književnost, nato sem šele prišla do Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer se je moja profesionalna pot v resnici zares začela.”
Energijske slike so del terapevtske prakse in pomagajo ozavestiti naše skrite potenciale. Sliko je mogoče informirati na način, da pomaga pri dvigu življenjske energije, čisti blokade, vzorce ter strahove.
Pred skoraj 10 leti ste ustanovili društvo.
“Dejavnost društva temelji na načelih svobodnega združevanja ljudi z namenom spodbujanja kreativnosti, predvsem na področju likovne umetnosti ter osebnostnega razvoja. Društvo se ukvarja z otroki, mladino in odraslimi na področju likovnosti in izobraževanja, organizira dogodke, ki so povezani z likovno umetnostjo ter sodeluje z drugimi organizacijami, ki imajo podobne namene in cilje.”
Svoje znanje redno prenašate naprej. Šoli risanja in slikanja za vse starosti, ste letos dodali še program za ženske.
“Šola risanja in slikanja deluje že 9. leto v Zagorju in Trbovljah. Z obiskom sem vsekakor zadovoljna in vsako leto sprejmem pod svoje okrilje nekoliko več otrok.”
Učijo se osnov risanja in slikanja, višja stopnja pa nadaljuje z pripravami na likovne sprejemne izpite, (do sedaj se učenci pohvalijo s 100% uspešnostjo).
Otroke usmerja skozi igro, sproščanje … Letos, kot rečeno, ponuja tudi program za ženske, ki je namenjen v prvi vrsti sprostitvi, osebnostni rasti ter seveda tudi risanju in slikanju. “Vsi vemo, da v današnjem tempu vsak od nas potrebuje nekaj odklopa zase. Tu pozivam ženske, ki jih tovrstna dejavnost veseli in bi želele 2 uri na teden posvetiti sebi, da se pridružijo.”
Trenutno imajo še nekaj prostih mest za otroke in mladino, zato umetnica vabi vse, ki bi želeli otrokom ponuditi nekaj kreativne spodbude na tem področju.
Kje pa začnete, neke osnove verjetno že imajo?
»Povsem odvisno od starosti. Pri najmlajših začnemo s tem, kako pravilno in lepo barvati, pri malo večjih se učimo senčenja ter pravilne kompozicije, kaj je spredaj in kaj zadaj. Pri mladostnikih, ki se želijo vpisati v katero izmed likovnih šol, pa kar konkretne osnove risanja, slikanja, senčenja, kompozicije, barvne perspektive. Le-te urim na način, da skupaj z učenjem risanja in slikanja delamo tudi na samozavesti, tako da nam uspešno opravljen likovni sprejemni izpit ne uide.«
“Nikoli ni prepozno. Pred leti sem naučila starejšega upokojenega gospoda risanja in slikanja, začela sva z ravnimi črtami, škatlami in zaključila z izjemnimi portreti.”
V katerih letih je najbolje začeti slikati?
»Nikoli ni prepozno. Pred leti sem naučila starejšega upokojenega gospoda risanja in slikanja, začela sva z ravnimi črtami, škatlami in zaključila z izjemnimi portreti. Najbolj primerna starost je sicer ob vstopu v šolo, okoli 6 let. Največ je učencev med 10 in 12 let, takrat, ko že vedo, da jih to zanima in veseli.«
Kakšno se vam zdi delo pedagoga?
»Delo pedagoginje me veseli, čutim ga kot del svojega poslanstva. Zakaj bi pridobljeno znanje imeli samo zase? Meni je lepo in z ljubeznijo dam naprej, ker vem, da sem s tem pomagala širši družbi, hkrati pa ob tem čutim notranje zadovoljstvo, kar je bistvenega pomena, ko se odločimo za neki poklic.«
Vaše priljubljene teme?
“Najraje slikam simbolične podobe, trenutna duhovna spoznanja, preoblikovana v svojevrstno likovno govorico s posebnimi barvnimi nanosi, kjer igra človeška figura največkrat pomembno vlogo. Zanima me človekova duhovna vpetost v kozmološko prostranost. Blizu so mi tudi slikanja občutij, čustvovanja, ki temeljijo na bolj abstraktnem slikarstvu. Tehnika je različna, posebej ljuba mi je že od nekdaj olje na platnu, dobra pa je tudi tehnika akrilnih barv.”
Sicer pa umetnica slika tudi portrete in pokrajine po naročilu. Zadnje čase najraje slika Žive dušne slike. “Te slike so mi posebej ljube, ker za posameznika intuitivno izberem motiv in peljem v globlje stanje zavedanja sebe. Energijske slike so del terapevtske prakse in pomagajo ozavestiti naše skrite potenciale. Sliko je mogoče informirati na način, da pomaga pri dvigu življenjske energije, čisti blokade, vzorce ter strahove.”
Kako pa je s tremo in samokritičnostjo?
»Neka pozitivna trema, ki niti ni trema, prej neko vznemirjenje, je vedno. Razstave so pri obiskovalcih vedno lepo sprejete, saj pobožajo duha. Tega si seveda vsi želimo, da nas umetnost, obisk neke razstave, koncerta, prireditve, navdahne, spodbudi tudi k naši lastni ustvarjalnosti.
Moji učenci so kritični, ker jih s svojim pristopom tudi k temu spodbujam. Seveda pa je dobra mera samokritičnosti tudi dober pogoj za uspeh na kateremkoli področju.«
Kaj počnete, ko ne slikate?
»Rada prebiram literaturo za osebno rast, tudi kakšen dober roman. V prostem času grem rada v naravo, se sprehodim skozi gozd, kjer dobim navdih za nadaljnje ustvarjanje. Všeč so mi tudi družinski vikendi, kjer se skupaj z družino stisnemo na kavču in pogledamo kakšen dober film ali gremo na krajši izlet. Tako kot večina obožujem letni dopust, ki ga z družino preživimo na katerem od dalmatinskih otokov.«
