Rezultate lanskega poslovanja so morale družbe letos posredovati Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ti so analizirali njihove podatke in ugotovili, da so k čistemu dobičku v Zasavju največ prispevala trboveljska podjetja. Ta so ustvarila skoraj polovico neto čistega dobička v regiji.
Sicer pa so presežke na agenciji našli tudi v Zagorju, kjer so imeli lani največ zaposlenih, in v Litiji, kjer so zabeležili največjo rast neto dodane vrednosti v primerjavi z letom prej. Pozitivnih navedb pa niso našli za občino Hrastnik. Še več. Podjetja v Hrastniku so skupaj lani izkazala izgubo v znesku 323.000 evrov. Najmanjša občina v regiji po številu podjetij pokriva dober 10 odstotni delež v Zasavju in je sedež enega izmed največjih podjetij v regiji.
Dobiček višji, plače sledile počasi
Zasavske družbe so sicer skupaj lani izboljšale rezultate poslovanja v primerjavi z letom prej. “Ob enakem številu zaposlenih so družbe ustvarile več prihodkov, neto dodane vrednosti in neto pozitivnega poslovnega izida kot v letu prej,” so zapisali na Ajpes-u.
Neto čisti dobiček se je lani glede na število zaposlenih podjetjem povečal za 10 odstotkov. Povečala se je tudi povprečna mesečna plača, a ta odstotek je precej manjši. Zaposleni so bili v povprečju deležni 3,7 odstotkov višje plače. Če pa pogledamo še rast cen življenjskih potrebščin, jim je plača dejansko narasla za 1,3 odstotka.
Prevladujejo predelovalne dejavnosti, a so te lani poslovale slabše
Kot je pojasnila Irena Murnc iz trboveljske pisarne Ajpesa, imajo v zasavskem gospodarstvu še vedno pomemben vpliv družbe s področja predelovalne dejavnosti. A naj bi te v zadnjih dveh letih poslovale slabše kot v preteklosti. Še vedno pa so v letu 2025 zaposlovane skoraj polovico delovno aktivnega prebivalstva in ustvarile slabih 40 odstotkov vseh prihodkov v regiji. Po podatkih Murnc so glede na rezultate poslovanja vse močnejše družbe, ki delujejo na področjih telekomunikacij, računalniškega programiranja, svetovanja in drugimi informacijskimi storitvami. Teh je v Zasavju 38. Kot pomembnejši dejavnosti v regiji našteje še gradbeništvo in trgovino.
Ne glede na dobre rezultate pa je direktorica Gospodarske zbornice Zasavje Tjaša Polc vseeno previdna pri napovedovanju boljše prihodnosti. “Glede na spremembe, ki se dogajajo, bodo morala biti podjetja v prihodnosti še zelo prilagodljiva.” V letu 2024, kot je spomnila, je gospodarstvo v najmanjši slovenski regiji zabeležilo padec v primerjavi z letom prej. Lani je zasavsko gospodarstvo z rastjo prišlo vsaj bližje stopnji, na kateri je bilo leta 2023. Ampak tudi pri tem je Polc previdna. Na skupen rezultat v majhni regiji lahko namreč zelo vpliva že slabo poslovanje le ene izmed velikih podjetij.
Sorodni članek:
Zasavsko gospodarstvo: Litija edina z rastjo, Hrastnik z največjimi padci
